Funkcionalni testi za oceno ravnotežnega organa
Težave z ravnotežjem sodijo med pogoste vzroke za obisk pri zdravniku, njihov izvor pa je lahko precej raznovrsten. Na področju otorinolaringologije se posvečamo predvsem okvaram notranjega ušesa in ravnotežnega živca ter nakažemo morebitno centralno prizadetost ravnotežnega sistema. Za postavitev d...
Main Authors: | , , |
---|---|
Format: | Article |
Language: | English |
Published: |
Slovenian Medical Association
2021-02-01
|
Series: | Zdravniški Vestnik |
Subjects: | |
Online Access: | https://vestnik.szd.si/index.php/ZdravVest/article/view/2985 |
id |
doaj-fa29b98d829f4181989d6c07ab326d31 |
---|---|
record_format |
Article |
spelling |
doaj-fa29b98d829f4181989d6c07ab326d312021-02-28T18:28:08ZengSlovenian Medical AssociationZdravniški Vestnik1318-03471581-02242021-02-01901-2547310.6016/ZdravVestn.29852985Funkcionalni testi za oceno ravnotežnega organaMetka Sluga0Manja Hribar1Saba Battelino2Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana, Slovenija (student)Klinika za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Ljubljana, SlovenijaMedicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana, Slovenija; Klinika za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Ljubljana, SlovenijaTežave z ravnotežjem sodijo med pogoste vzroke za obisk pri zdravniku, njihov izvor pa je lahko precej raznovrsten. Na področju otorinolaringologije se posvečamo predvsem okvaram notranjega ušesa in ravnotežnega živca ter nakažemo morebitno centralno prizadetost ravnotežnega sistema. Za postavitev diagnoze pogosto ne zadostuje zgolj ena preiskava, pač pa je po navadi potrebna kombinacija različnih testov, s katerimi potrjujemo ali izključujemo prizadetost posameznih delov ravnotežnega sistema. V osnovi razlikujemo med testi, s katerimi ocenjujemo delovanje polkrožnih kanalčkov, in testi za oceno delovanja sakulusa in utrikulusa. Predstavljena je klinična raziskava, v kateri smo pri 1.042 bolnikih z jasno anamnezo za benigni paroksizmalni pozicijski vertigo le-tega dokazali v 36 %. Nujno je bilo opraviti še dodatna testiranja, ki jih predstavlja prispevek. Za razlago njihovih rezultatov se pogosto zanašamo na opazovanje in merjenje gibanja očesnih zrkel, pri čemer je pomembno poznavanje določenih refleksov za ohranjanje ravnotežja. Ob tem moramo upoštevati tudi simptome, ki jih navaja bolnik, in teste po potrebi dopolniti s slikovnodiagnostičnimi preiskavami. Natančne računalniške meritve in grafični zapisi danes nadomeščajo opazovanje s prostim očesom in subjektivno razlaganje opažanj preiskovalca.https://vestnik.szd.si/index.php/ZdravVest/article/view/2985benigna paroksizmalna vrtoglavicacentralne ravnotežne motnjevrtoglavicedix-hallpikekalorimetrija |
collection |
DOAJ |
language |
English |
format |
Article |
sources |
DOAJ |
author |
Metka Sluga Manja Hribar Saba Battelino |
spellingShingle |
Metka Sluga Manja Hribar Saba Battelino Funkcionalni testi za oceno ravnotežnega organa Zdravniški Vestnik benigna paroksizmalna vrtoglavica centralne ravnotežne motnje vrtoglavice dix-hallpike kalorimetrija |
author_facet |
Metka Sluga Manja Hribar Saba Battelino |
author_sort |
Metka Sluga |
title |
Funkcionalni testi za oceno ravnotežnega organa |
title_short |
Funkcionalni testi za oceno ravnotežnega organa |
title_full |
Funkcionalni testi za oceno ravnotežnega organa |
title_fullStr |
Funkcionalni testi za oceno ravnotežnega organa |
title_full_unstemmed |
Funkcionalni testi za oceno ravnotežnega organa |
title_sort |
funkcionalni testi za oceno ravnotežnega organa |
publisher |
Slovenian Medical Association |
series |
Zdravniški Vestnik |
issn |
1318-0347 1581-0224 |
publishDate |
2021-02-01 |
description |
Težave z ravnotežjem sodijo med pogoste vzroke za obisk pri zdravniku, njihov izvor pa je lahko precej raznovrsten. Na področju otorinolaringologije se posvečamo predvsem okvaram notranjega ušesa in ravnotežnega živca ter nakažemo morebitno centralno prizadetost ravnotežnega sistema. Za postavitev diagnoze pogosto ne zadostuje zgolj ena preiskava, pač pa je po navadi potrebna kombinacija različnih testov, s katerimi potrjujemo ali izključujemo prizadetost posameznih delov ravnotežnega sistema. V osnovi razlikujemo med testi, s katerimi ocenjujemo delovanje polkrožnih kanalčkov, in testi za oceno delovanja sakulusa in utrikulusa. Predstavljena je klinična raziskava, v kateri smo pri 1.042 bolnikih z jasno anamnezo za benigni paroksizmalni pozicijski vertigo le-tega dokazali v 36 %. Nujno je bilo opraviti še dodatna testiranja, ki jih predstavlja prispevek. Za razlago njihovih rezultatov se pogosto zanašamo na opazovanje in merjenje gibanja očesnih zrkel, pri čemer je pomembno poznavanje določenih refleksov za ohranjanje ravnotežja. Ob tem moramo upoštevati tudi simptome, ki jih navaja bolnik, in teste po potrebi dopolniti s slikovnodiagnostičnimi preiskavami. Natančne računalniške meritve in grafični zapisi danes nadomeščajo opazovanje s prostim očesom in subjektivno razlaganje opažanj preiskovalca. |
topic |
benigna paroksizmalna vrtoglavica centralne ravnotežne motnje vrtoglavice dix-hallpike kalorimetrija |
url |
https://vestnik.szd.si/index.php/ZdravVest/article/view/2985 |
work_keys_str_mv |
AT metkasluga funkcionalnitestizaocenoravnoteznegaorgana AT manjahribar funkcionalnitestizaocenoravnoteznegaorgana AT sababattelino funkcionalnitestizaocenoravnoteznegaorgana |
_version_ |
1724247662778122240 |