Funkcionalni testi za oceno ravnotežnega organa

Težave z ravnotežjem sodijo med pogoste vzroke za obisk pri zdravniku, njihov izvor pa je lahko precej raznovrsten. Na področju otorinolaringologije se posvečamo predvsem okvaram notranjega ušesa in ravnotežnega živca ter nakažemo morebitno centralno prizadetost ravnotežnega sistema. Za postavitev d...

Full description

Bibliographic Details
Main Authors: Metka Sluga, Manja Hribar, Saba Battelino
Format: Article
Language:English
Published: Slovenian Medical Association 2021-02-01
Series:Zdravniški Vestnik
Subjects:
Online Access:https://vestnik.szd.si/index.php/ZdravVest/article/view/2985
id doaj-fa29b98d829f4181989d6c07ab326d31
record_format Article
spelling doaj-fa29b98d829f4181989d6c07ab326d312021-02-28T18:28:08ZengSlovenian Medical AssociationZdravniški Vestnik1318-03471581-02242021-02-01901-2547310.6016/ZdravVestn.29852985Funkcionalni testi za oceno ravnotežnega organaMetka Sluga0Manja Hribar1Saba Battelino2Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana, Slovenija (student)Klinika za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Ljubljana, SlovenijaMedicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana, Slovenija; Klinika za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Ljubljana, SlovenijaTežave z ravnotežjem sodijo med pogoste vzroke za obisk pri zdravniku, njihov izvor pa je lahko precej raznovrsten. Na področju otorinolaringologije se posvečamo predvsem okvaram notranjega ušesa in ravnotežnega živca ter nakažemo morebitno centralno prizadetost ravnotežnega sistema. Za postavitev diagnoze pogosto ne zadostuje zgolj ena preiskava, pač pa je po navadi potrebna kombinacija različnih testov, s katerimi potrjujemo ali izključujemo prizadetost posameznih delov ravnotežnega sistema. V osnovi razlikujemo med testi, s katerimi ocenjujemo delovanje polkrožnih kanalčkov,  in testi za oceno delovanja sakulusa in utrikulusa. Predstavljena je klinična raziskava, v kateri smo pri 1.042 bolnikih z jasno anamnezo za benigni paroksizmalni pozicijski vertigo le-tega dokazali v 36 %. Nujno je bilo opraviti še dodatna testiranja, ki jih predstavlja prispevek. Za razlago njihovih rezultatov se pogosto zanašamo na opazovanje in merjenje gibanja očesnih zrkel, pri čemer je pomembno poznavanje določenih refleksov za ohranjanje ravnotežja. Ob tem moramo upoštevati tudi simptome, ki jih navaja bolnik, in teste po potrebi dopolniti s slikovnodiagnostičnimi preiskavami. Natančne računalniške meritve in grafični zapisi danes nadomeščajo opazovanje s prostim očesom in subjektivno razlaganje opažanj preiskovalca.https://vestnik.szd.si/index.php/ZdravVest/article/view/2985benigna paroksizmalna vrtoglavicacentralne ravnotežne motnjevrtoglavicedix-hallpikekalorimetrija
collection DOAJ
language English
format Article
sources DOAJ
author Metka Sluga
Manja Hribar
Saba Battelino
spellingShingle Metka Sluga
Manja Hribar
Saba Battelino
Funkcionalni testi za oceno ravnotežnega organa
Zdravniški Vestnik
benigna paroksizmalna vrtoglavica
centralne ravnotežne motnje
vrtoglavice
dix-hallpike
kalorimetrija
author_facet Metka Sluga
Manja Hribar
Saba Battelino
author_sort Metka Sluga
title Funkcionalni testi za oceno ravnotežnega organa
title_short Funkcionalni testi za oceno ravnotežnega organa
title_full Funkcionalni testi za oceno ravnotežnega organa
title_fullStr Funkcionalni testi za oceno ravnotežnega organa
title_full_unstemmed Funkcionalni testi za oceno ravnotežnega organa
title_sort funkcionalni testi za oceno ravnotežnega organa
publisher Slovenian Medical Association
series Zdravniški Vestnik
issn 1318-0347
1581-0224
publishDate 2021-02-01
description Težave z ravnotežjem sodijo med pogoste vzroke za obisk pri zdravniku, njihov izvor pa je lahko precej raznovrsten. Na področju otorinolaringologije se posvečamo predvsem okvaram notranjega ušesa in ravnotežnega živca ter nakažemo morebitno centralno prizadetost ravnotežnega sistema. Za postavitev diagnoze pogosto ne zadostuje zgolj ena preiskava, pač pa je po navadi potrebna kombinacija različnih testov, s katerimi potrjujemo ali izključujemo prizadetost posameznih delov ravnotežnega sistema. V osnovi razlikujemo med testi, s katerimi ocenjujemo delovanje polkrožnih kanalčkov,  in testi za oceno delovanja sakulusa in utrikulusa. Predstavljena je klinična raziskava, v kateri smo pri 1.042 bolnikih z jasno anamnezo za benigni paroksizmalni pozicijski vertigo le-tega dokazali v 36 %. Nujno je bilo opraviti še dodatna testiranja, ki jih predstavlja prispevek. Za razlago njihovih rezultatov se pogosto zanašamo na opazovanje in merjenje gibanja očesnih zrkel, pri čemer je pomembno poznavanje določenih refleksov za ohranjanje ravnotežja. Ob tem moramo upoštevati tudi simptome, ki jih navaja bolnik, in teste po potrebi dopolniti s slikovnodiagnostičnimi preiskavami. Natančne računalniške meritve in grafični zapisi danes nadomeščajo opazovanje s prostim očesom in subjektivno razlaganje opažanj preiskovalca.
topic benigna paroksizmalna vrtoglavica
centralne ravnotežne motnje
vrtoglavice
dix-hallpike
kalorimetrija
url https://vestnik.szd.si/index.php/ZdravVest/article/view/2985
work_keys_str_mv AT metkasluga funkcionalnitestizaocenoravnoteznegaorgana
AT manjahribar funkcionalnitestizaocenoravnoteznegaorgana
AT sababattelino funkcionalnitestizaocenoravnoteznegaorgana
_version_ 1724247662778122240