Interprétation générique des indéfinis français et slovènes (Generična interpretacija nedoločnih določevalnikov v francoščini in slovenščini)

Pričujoči članek se osredotoča na kontrastivno analizo francoskih nedoločnih določevalnikov in slovenskih samostalniških in pridevniških zaimkov. Članek se omejuje na standardno generično in delno generično interpretacijo izbranih nedoločnih zaimkov (tout(e/s), chaque, quelque, plusieurs, certains...

Full description

Bibliographic Details
Main Author: Tatjana Struna Berden
Format: Article
Language:deu
Published: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Ljubljana University Press, Faculty of Arts) 2012-12-01
Series:Vestnik za Tuje Jezike
Subjects:
Online Access:https://revije.ff.uni-lj.si/Vestnik/article/view/2224
id doaj-d48df416c5b84e48926ec36c4ce3d26a
record_format Article
spelling doaj-d48df416c5b84e48926ec36c4ce3d26a2021-04-02T15:08:09ZdeuZnanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Ljubljana University Press, Faculty of Arts)Vestnik za Tuje Jezike1855-84532350-42692012-12-0141-210.4312/vestnik.4.61-781910Interprétation générique des indéfinis français et slovènes (Generična interpretacija nedoločnih določevalnikov v francoščini in slovenščini)Tatjana Struna Berden0Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani Pričujoči članek se osredotoča na kontrastivno analizo francoskih nedoločnih določevalnikov in slovenskih samostalniških in pridevniških zaimkov. Članek se omejuje na standardno generično in delno generično interpretacijo izbranih nedoločnih zaimkov (tout(e/s), chaque, quelque, plusieurs, certains in vsi, vsak, nekaj, več, nekateri) in proučuje njihov semantični, sintaktični in pragmatični vpliv na obe interpretaciji. V primerjavi obeh interpretacij proučujemo tudi, kako lahko položaj nedoločnega določevalnika, glede na to, ali se pojavlja v osebku ali predmetu, vpliva na končno interpretacijo. Analizirani so tudi primeri, iz katerih je razvidna nesprejemljivost ponovitve enega nedoločnega določevalnika v istem stavku, in primeri, kjer je včasih nemogoče ohraniti enako interpretacijo v obeh jezikih. Namen članka je pokazati podobnosti in razlike generične interpretacije v obeh jezikih. Kljub temu, da francoščina ima člen s katerim lažje izraža generičnost kot slovenščina, ki členov nima, pa v nobenem od jezikov ne obstajajo specifična jezikovna znamenja za izražanje generičnosti. Prikazano je, da na generičnost ne vpliva oblika, temveč v veliki meri interpretacija (konteksta in situacije) stavka. https://revije.ff.uni-lj.si/Vestnik/article/view/2224nedoločni določevalnikipridevniški zaimkisamostalniški zaimkigenerična interpretacijadelna interpretacija
collection DOAJ
language deu
format Article
sources DOAJ
author Tatjana Struna Berden
spellingShingle Tatjana Struna Berden
Interprétation générique des indéfinis français et slovènes (Generična interpretacija nedoločnih določevalnikov v francoščini in slovenščini)
Vestnik za Tuje Jezike
nedoločni določevalniki
pridevniški zaimki
samostalniški zaimki
generična interpretacija
delna interpretacija
author_facet Tatjana Struna Berden
author_sort Tatjana Struna Berden
title Interprétation générique des indéfinis français et slovènes (Generična interpretacija nedoločnih določevalnikov v francoščini in slovenščini)
title_short Interprétation générique des indéfinis français et slovènes (Generična interpretacija nedoločnih določevalnikov v francoščini in slovenščini)
title_full Interprétation générique des indéfinis français et slovènes (Generična interpretacija nedoločnih določevalnikov v francoščini in slovenščini)
title_fullStr Interprétation générique des indéfinis français et slovènes (Generična interpretacija nedoločnih določevalnikov v francoščini in slovenščini)
title_full_unstemmed Interprétation générique des indéfinis français et slovènes (Generična interpretacija nedoločnih določevalnikov v francoščini in slovenščini)
title_sort interprétation générique des indéfinis français et slovènes (generična interpretacija nedoločnih določevalnikov v francoščini in slovenščini)
publisher Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Ljubljana University Press, Faculty of Arts)
series Vestnik za Tuje Jezike
issn 1855-8453
2350-4269
publishDate 2012-12-01
description Pričujoči članek se osredotoča na kontrastivno analizo francoskih nedoločnih določevalnikov in slovenskih samostalniških in pridevniških zaimkov. Članek se omejuje na standardno generično in delno generično interpretacijo izbranih nedoločnih zaimkov (tout(e/s), chaque, quelque, plusieurs, certains in vsi, vsak, nekaj, več, nekateri) in proučuje njihov semantični, sintaktični in pragmatični vpliv na obe interpretaciji. V primerjavi obeh interpretacij proučujemo tudi, kako lahko položaj nedoločnega določevalnika, glede na to, ali se pojavlja v osebku ali predmetu, vpliva na končno interpretacijo. Analizirani so tudi primeri, iz katerih je razvidna nesprejemljivost ponovitve enega nedoločnega določevalnika v istem stavku, in primeri, kjer je včasih nemogoče ohraniti enako interpretacijo v obeh jezikih. Namen članka je pokazati podobnosti in razlike generične interpretacije v obeh jezikih. Kljub temu, da francoščina ima člen s katerim lažje izraža generičnost kot slovenščina, ki členov nima, pa v nobenem od jezikov ne obstajajo specifična jezikovna znamenja za izražanje generičnosti. Prikazano je, da na generičnost ne vpliva oblika, temveč v veliki meri interpretacija (konteksta in situacije) stavka.
topic nedoločni določevalniki
pridevniški zaimki
samostalniški zaimki
generična interpretacija
delna interpretacija
url https://revije.ff.uni-lj.si/Vestnik/article/view/2224
work_keys_str_mv AT tatjanastrunaberden interpretationgeneriquedesindefinisfrancaisetslovenesgenericnainterpretacijanedolocnihdolocevalnikovvfrancosciniinslovenscini
_version_ 1721560625580081152