Vpliv porodnih praks na porodno izkušnjo v institucionalni oskrbi
Uvod: Nosečnost in porod sta naravna dogodka, čeprav ju danes – ob upoštevanju dejstva, da živimo v »družbi tveganja« – opredeljujemo skozi prizmo patologije in potencialnih nevarnosti. Cilj raziskave je bil razumeti izkušnje in doživljanja žensk, povezana z rojevanjem v porodnišnicah skozi prevlad...
Main Author: | |
---|---|
Format: | Article |
Language: | English |
Published: |
Nurses and Midwives Association of Slovenia
2019-12-01
|
Series: | Obzornik zdravstvene nege |
Subjects: | |
Online Access: | https://obzornik.zbornica-zveza.si/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/2956 |
id |
doaj-d12d8a6269324e4da51c03bc3e966484 |
---|---|
record_format |
Article |
spelling |
doaj-d12d8a6269324e4da51c03bc3e9664842020-11-25T03:03:26ZengNurses and Midwives Association of SloveniaObzornik zdravstvene nege1318-29512350-45952019-12-0153410.14528/snr.2019.53.4.2956Vpliv porodnih praks na porodno izkušnjo v institucionalni oskrbiMirko Prosen0Univerza na Primorskem Fakulteta za vede o zdravju Uvod: Nosečnost in porod sta naravna dogodka, čeprav ju danes – ob upoštevanju dejstva, da živimo v »družbi tveganja« – opredeljujemo skozi prizmo patologije in potencialnih nevarnosti. Cilj raziskave je bil razumeti izkušnje in doživljanja žensk, povezana z rojevanjem v porodnišnicah skozi prevladujoče porodne prakse, ki so po prepričanju žensk pomembno krojile njihovo porodno izkušnjo. Metode: Uporabljena je bila sekundarna analiza kvalitativnih podatkov. Primarni podatki so bili zbrani leta 2014 v okviru raziskave Medikalizacija nosečnosti in poroda kot družbena konstrukcija z narativno metodo. V vzorec sekundarne analize je bilo vključenih 18 transkriptov intervjujev z ženskami, ki so rodile v porodnišnici. Analiza kvalitativnih podatkov je bila izvedena s pomočjo računalniškega programa NVivo, verzija 12. Rezultati: V analizi so bile identificirane tri teme: (1) pomembnost podpore zdravstvenega osebja in avtonomija odločanja; (2) sprememba fokusa v dojemanju carskega reza kot naravnega načina rojevanja; (3) rutinizacija in tehnifikacija porodnih praks. Diskusija in zaključek: Rojevanje tako danes kot nekoč usmerjajo negativne in pozitivne porodne izkušnje. Poznati je treba oboje. Za ženske je prva porodna izkušnja poučna in obenem določujoča, saj na njeni podlagi presojajo prihodnje porodne izkušnje. Podpora zdravstvenega osebja ter avtonomija odločanja sta ključni za pozitivno porodno izkušnjo. K temu bi lahko v prihodnje pomembno prispevale tudi spremembe nekaterih utečenih porodnih praks, ki bi morale hitreje slediti praksi, utemeljeni z dokazi. https://obzornik.zbornica-zveza.si/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/2956medikalizacijamedicinababištvoženskedružba |
collection |
DOAJ |
language |
English |
format |
Article |
sources |
DOAJ |
author |
Mirko Prosen |
spellingShingle |
Mirko Prosen Vpliv porodnih praks na porodno izkušnjo v institucionalni oskrbi Obzornik zdravstvene nege medikalizacija medicina babištvo ženske družba |
author_facet |
Mirko Prosen |
author_sort |
Mirko Prosen |
title |
Vpliv porodnih praks na porodno izkušnjo v institucionalni oskrbi |
title_short |
Vpliv porodnih praks na porodno izkušnjo v institucionalni oskrbi |
title_full |
Vpliv porodnih praks na porodno izkušnjo v institucionalni oskrbi |
title_fullStr |
Vpliv porodnih praks na porodno izkušnjo v institucionalni oskrbi |
title_full_unstemmed |
Vpliv porodnih praks na porodno izkušnjo v institucionalni oskrbi |
title_sort |
vpliv porodnih praks na porodno izkušnjo v institucionalni oskrbi |
publisher |
Nurses and Midwives Association of Slovenia |
series |
Obzornik zdravstvene nege |
issn |
1318-2951 2350-4595 |
publishDate |
2019-12-01 |
description |
Uvod: Nosečnost in porod sta naravna dogodka, čeprav ju danes – ob upoštevanju dejstva, da živimo v »družbi tveganja« – opredeljujemo skozi prizmo patologije in potencialnih nevarnosti. Cilj raziskave je bil razumeti izkušnje in doživljanja žensk, povezana z rojevanjem v porodnišnicah skozi prevladujoče porodne prakse, ki so po prepričanju žensk pomembno krojile njihovo porodno izkušnjo.
Metode: Uporabljena je bila sekundarna analiza kvalitativnih podatkov. Primarni podatki so bili zbrani leta 2014 v okviru raziskave Medikalizacija nosečnosti in poroda kot družbena konstrukcija z narativno metodo. V vzorec sekundarne analize je bilo vključenih 18 transkriptov intervjujev z ženskami, ki so rodile v porodnišnici. Analiza kvalitativnih podatkov je bila izvedena s pomočjo računalniškega programa NVivo, verzija 12.
Rezultati: V analizi so bile identificirane tri teme: (1) pomembnost podpore zdravstvenega osebja in avtonomija odločanja; (2) sprememba fokusa v dojemanju carskega reza kot naravnega načina rojevanja; (3) rutinizacija in tehnifikacija porodnih praks.
Diskusija in zaključek: Rojevanje tako danes kot nekoč usmerjajo negativne in pozitivne porodne izkušnje. Poznati je treba oboje. Za ženske je prva porodna izkušnja poučna in obenem določujoča, saj na njeni podlagi presojajo prihodnje porodne izkušnje. Podpora zdravstvenega osebja ter avtonomija odločanja sta ključni za pozitivno porodno izkušnjo. K temu bi lahko v prihodnje pomembno prispevale tudi spremembe nekaterih utečenih porodnih praks, ki bi morale hitreje slediti praksi, utemeljeni z dokazi.
|
topic |
medikalizacija medicina babištvo ženske družba |
url |
https://obzornik.zbornica-zveza.si/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/2956 |
work_keys_str_mv |
AT mirkoprosen vplivporodnihpraksnaporodnoizkusnjovinstitucionalnioskrbi |
_version_ |
1724685680544579584 |