Rojstvo nedonošenega otroka in podpora zdravstvenih delavcev z vidika mater
Uvod: Zdravstveno osebje ima velik vpliv na doživljanje staršev ob rojstvu nedonošenega otroka. Namen raziskave je bil preučiti in predstaviti doživljanje mater ob rojstvu nedonošenega otroka. Metode: Uporabljena je bila deskriptivna fenomenološka analiza. Na namenskem vzorcu enajstih mater, ki so ...
Main Authors: | , |
---|---|
Format: | Article |
Language: | English |
Published: |
Nurses and Midwives Association of Slovenia
2019-09-01
|
Series: | Obzornik zdravstvene nege |
Subjects: | |
Online Access: | https://obzornik.zbornica-zveza.si/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/750 |
id |
doaj-cda78c81f231483b81ce41a285701d59 |
---|---|
record_format |
Article |
spelling |
doaj-cda78c81f231483b81ce41a285701d592020-11-25T01:48:28ZengNurses and Midwives Association of SloveniaObzornik zdravstvene nege1318-29512350-45952019-09-0153310.14528/snr.2019.53.3.750Rojstvo nedonošenega otroka in podpora zdravstvenih delavcev z vidika materNika Černe Kržišnik0Mirko Prosen1Splošna bolnišnica "Dr. Franca Derganca" Nova Gorica, Ulica padlih borcev 13a, 5290 Šempeter pri Gorici, SlovenijaUniverza na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju, Katedra za zdravstveno nego, Polje 42, 6310 Izola, Slovenija Uvod: Zdravstveno osebje ima velik vpliv na doživljanje staršev ob rojstvu nedonošenega otroka. Namen raziskave je bil preučiti in predstaviti doživljanje mater ob rojstvu nedonošenega otroka. Metode: Uporabljena je bila deskriptivna fenomenološka analiza. Na namenskem vzorcu enajstih mater, ki so imele izkušnjo rojstva nedonošenega otroka, rojenega med 24. in 35. tednom gestacije, so bili izvedeni delno strukturirani intervjuji. Najmlajša intervjuvanka je bila ob porodu stara 24 let in najstarejša 36. Za osem izmed njih je bil porod nedonošenega otroka prvi porod. Raziskava je potekala med majem in junijem 2017. Podatki so bili analizirani s pomočjo Giorgijevega pristopa, značilnega za fenomenološko raziskavo. Rezultati: Strukturo opisa sestavljajo štiri tematske skupine, ki opredeljujejo doživljanje mater ob rojstvu nedonošenega otroka: (1) potek poroda: želje in pričakovanja; (2) reprezentacijo materinstva: čustvovanje, navezanost, empatijo, spomine; (3) čustvovanje in skrb za nedonošenega otroka v poporodnem obdobju ter (4) (ne)profesionalnost zdravstvenih delavcev. Diskusija in zaključek: Izsledki raziskave kažejo, da je večina mater iskala vzroke prezgodnjega poroda. Veliko jim je pomenila podpora svojcev, zdravstvenih delavcev ter »sotrpink« z oddelka. Večina mater se je med porodom in hospitalizacijo soočala z negativnimi občutki; empatičen odnos zaposlenih jih je spodbujal in navdajal z upanjem ter zaupanjem. https://obzornik.zbornica-zveza.si/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/750prezgodnji porodnovorojenecmedosebni odnosihospitalizacijamaterinstvo |
collection |
DOAJ |
language |
English |
format |
Article |
sources |
DOAJ |
author |
Nika Černe Kržišnik Mirko Prosen |
spellingShingle |
Nika Černe Kržišnik Mirko Prosen Rojstvo nedonošenega otroka in podpora zdravstvenih delavcev z vidika mater Obzornik zdravstvene nege prezgodnji porod novorojenec medosebni odnosi hospitalizacija materinstvo |
author_facet |
Nika Černe Kržišnik Mirko Prosen |
author_sort |
Nika Černe Kržišnik |
title |
Rojstvo nedonošenega otroka in podpora zdravstvenih delavcev z vidika mater |
title_short |
Rojstvo nedonošenega otroka in podpora zdravstvenih delavcev z vidika mater |
title_full |
Rojstvo nedonošenega otroka in podpora zdravstvenih delavcev z vidika mater |
title_fullStr |
Rojstvo nedonošenega otroka in podpora zdravstvenih delavcev z vidika mater |
title_full_unstemmed |
Rojstvo nedonošenega otroka in podpora zdravstvenih delavcev z vidika mater |
title_sort |
rojstvo nedonošenega otroka in podpora zdravstvenih delavcev z vidika mater |
publisher |
Nurses and Midwives Association of Slovenia |
series |
Obzornik zdravstvene nege |
issn |
1318-2951 2350-4595 |
publishDate |
2019-09-01 |
description |
Uvod: Zdravstveno osebje ima velik vpliv na doživljanje staršev ob rojstvu nedonošenega otroka. Namen raziskave je bil preučiti in predstaviti doživljanje mater ob rojstvu nedonošenega otroka.
Metode: Uporabljena je bila deskriptivna fenomenološka analiza. Na namenskem vzorcu enajstih mater, ki so imele izkušnjo rojstva nedonošenega otroka, rojenega med 24. in 35. tednom gestacije, so bili izvedeni delno strukturirani intervjuji. Najmlajša intervjuvanka je bila ob porodu stara 24 let in najstarejša 36. Za osem izmed njih je bil porod nedonošenega otroka prvi porod. Raziskava je potekala med majem in junijem 2017. Podatki so bili analizirani s pomočjo Giorgijevega pristopa, značilnega za fenomenološko raziskavo.
Rezultati: Strukturo opisa sestavljajo štiri tematske skupine, ki opredeljujejo doživljanje mater ob rojstvu nedonošenega otroka: (1) potek poroda: želje in pričakovanja; (2) reprezentacijo materinstva: čustvovanje, navezanost, empatijo, spomine; (3) čustvovanje in skrb za nedonošenega otroka v poporodnem obdobju ter (4) (ne)profesionalnost zdravstvenih delavcev.
Diskusija in zaključek: Izsledki raziskave kažejo, da je večina mater iskala vzroke prezgodnjega poroda. Veliko jim je pomenila podpora svojcev, zdravstvenih delavcev ter »sotrpink« z oddelka. Večina mater se je med porodom in hospitalizacijo soočala z negativnimi občutki; empatičen odnos zaposlenih jih je spodbujal in navdajal z upanjem ter zaupanjem.
|
topic |
prezgodnji porod novorojenec medosebni odnosi hospitalizacija materinstvo |
url |
https://obzornik.zbornica-zveza.si/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/750 |
work_keys_str_mv |
AT nikacernekrzisnik rojstvonedonosenegaotrokainpodporazdravstvenihdelavcevzvidikamater AT mirkoprosen rojstvonedonosenegaotrokainpodporazdravstvenihdelavcevzvidikamater |
_version_ |
1725012046678851584 |