Rojstvo nedonošenega otroka in podpora zdravstvenih delavcev z vidika mater

Uvod: Zdravstveno osebje ima velik vpliv na doživljanje staršev ob rojstvu nedonošenega otroka. Namen raziskave je bil preučiti in predstaviti doživljanje mater ob rojstvu nedonošenega otroka. Metode: Uporabljena je bila deskriptivna fenomenološka analiza. Na namenskem vzorcu enajstih mater, ki so ...

Full description

Bibliographic Details
Main Authors: Nika Černe Kržišnik, Mirko Prosen
Format: Article
Language:English
Published: Nurses and Midwives Association of Slovenia 2019-09-01
Series:Obzornik zdravstvene nege
Subjects:
Online Access:https://obzornik.zbornica-zveza.si/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/750
id doaj-cda78c81f231483b81ce41a285701d59
record_format Article
spelling doaj-cda78c81f231483b81ce41a285701d592020-11-25T01:48:28ZengNurses and Midwives Association of SloveniaObzornik zdravstvene nege1318-29512350-45952019-09-0153310.14528/snr.2019.53.3.750Rojstvo nedonošenega otroka in podpora zdravstvenih delavcev z vidika materNika Černe Kržišnik0Mirko Prosen1Splošna bolnišnica "Dr. Franca Derganca" Nova Gorica, Ulica padlih borcev 13a, 5290 Šempeter pri Gorici, SlovenijaUniverza na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju, Katedra za zdravstveno nego, Polje 42, 6310 Izola, Slovenija Uvod: Zdravstveno osebje ima velik vpliv na doživljanje staršev ob rojstvu nedonošenega otroka. Namen raziskave je bil preučiti in predstaviti doživljanje mater ob rojstvu nedonošenega otroka. Metode: Uporabljena je bila deskriptivna fenomenološka analiza. Na namenskem vzorcu enajstih mater, ki so imele izkušnjo rojstva nedonošenega otroka, rojenega med 24. in 35. tednom gestacije, so bili izvedeni delno strukturirani intervjuji. Najmlajša intervjuvanka je bila ob porodu stara 24 let in najstarejša 36. Za osem izmed njih je bil porod nedonošenega otroka prvi porod. Raziskava je potekala med majem in junijem 2017. Podatki so bili analizirani s pomočjo Giorgijevega pristopa, značilnega za fenomenološko raziskavo. Rezultati: Strukturo opisa sestavljajo štiri tematske skupine, ki opredeljujejo doživljanje mater ob rojstvu nedonošenega otroka: (1) potek poroda: želje in pričakovanja; (2) reprezentacijo materinstva: čustvovanje, navezanost, empatijo, spomine; (3) čustvovanje in skrb za nedonošenega otroka v poporodnem obdobju ter (4) (ne)profesionalnost zdravstvenih delavcev. Diskusija in zaključek: Izsledki raziskave kažejo, da je večina mater iskala vzroke prezgodnjega poroda. Veliko jim je pomenila podpora svojcev, zdravstvenih delavcev ter »sotrpink« z oddelka. Večina mater se je med porodom in hospitalizacijo soočala z negativnimi občutki; empatičen odnos zaposlenih jih je spodbujal in navdajal z upanjem ter zaupanjem. https://obzornik.zbornica-zveza.si/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/750prezgodnji porodnovorojenecmedosebni odnosihospitalizacijamaterinstvo
collection DOAJ
language English
format Article
sources DOAJ
author Nika Černe Kržišnik
Mirko Prosen
spellingShingle Nika Černe Kržišnik
Mirko Prosen
Rojstvo nedonošenega otroka in podpora zdravstvenih delavcev z vidika mater
Obzornik zdravstvene nege
prezgodnji porod
novorojenec
medosebni odnosi
hospitalizacija
materinstvo
author_facet Nika Černe Kržišnik
Mirko Prosen
author_sort Nika Černe Kržišnik
title Rojstvo nedonošenega otroka in podpora zdravstvenih delavcev z vidika mater
title_short Rojstvo nedonošenega otroka in podpora zdravstvenih delavcev z vidika mater
title_full Rojstvo nedonošenega otroka in podpora zdravstvenih delavcev z vidika mater
title_fullStr Rojstvo nedonošenega otroka in podpora zdravstvenih delavcev z vidika mater
title_full_unstemmed Rojstvo nedonošenega otroka in podpora zdravstvenih delavcev z vidika mater
title_sort rojstvo nedonošenega otroka in podpora zdravstvenih delavcev z vidika mater
publisher Nurses and Midwives Association of Slovenia
series Obzornik zdravstvene nege
issn 1318-2951
2350-4595
publishDate 2019-09-01
description Uvod: Zdravstveno osebje ima velik vpliv na doživljanje staršev ob rojstvu nedonošenega otroka. Namen raziskave je bil preučiti in predstaviti doživljanje mater ob rojstvu nedonošenega otroka. Metode: Uporabljena je bila deskriptivna fenomenološka analiza. Na namenskem vzorcu enajstih mater, ki so imele izkušnjo rojstva nedonošenega otroka, rojenega med 24. in 35. tednom gestacije, so bili izvedeni delno strukturirani intervjuji. Najmlajša intervjuvanka je bila ob porodu stara 24 let in najstarejša 36. Za osem izmed njih je bil porod nedonošenega otroka prvi porod. Raziskava je potekala med majem in junijem 2017. Podatki so bili analizirani s pomočjo Giorgijevega pristopa, značilnega za fenomenološko raziskavo. Rezultati: Strukturo opisa sestavljajo štiri tematske skupine, ki opredeljujejo doživljanje mater ob rojstvu nedonošenega otroka: (1) potek poroda: želje in pričakovanja; (2) reprezentacijo materinstva: čustvovanje, navezanost, empatijo, spomine; (3) čustvovanje in skrb za nedonošenega otroka v poporodnem obdobju ter (4) (ne)profesionalnost zdravstvenih delavcev. Diskusija in zaključek: Izsledki raziskave kažejo, da je večina mater iskala vzroke prezgodnjega poroda. Veliko jim je pomenila podpora svojcev, zdravstvenih delavcev ter »sotrpink« z oddelka. Večina mater se je med porodom in hospitalizacijo soočala z negativnimi občutki; empatičen odnos zaposlenih jih je spodbujal in navdajal z upanjem ter zaupanjem.
topic prezgodnji porod
novorojenec
medosebni odnosi
hospitalizacija
materinstvo
url https://obzornik.zbornica-zveza.si/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/750
work_keys_str_mv AT nikacernekrzisnik rojstvonedonosenegaotrokainpodporazdravstvenihdelavcevzvidikamater
AT mirkoprosen rojstvonedonosenegaotrokainpodporazdravstvenihdelavcevzvidikamater
_version_ 1725012046678851584