Uporabnost novejših metod deformacije miokarda pri vsakdanji ultrazvočni preiskavi srca

• Main Authors: Marta Cvijič, Jana Ambrozic, Andreja Čerček Černe, Mojca Bervar, Janez Toplišek
• Format: Article
• Language: English
• Published: Slovenian Medical Association 2019-03-01
• Series: Zdravniški Vestnik
• Subjects: ehokardiografija; deformacija; GLS; metoda sledenja ultrazvočnega vzorca
• Online Access: https://vestnik.szd.si/index.php/ZdravVest/article/view/2867
• ISSN: 1318-0347; 1581-0224

Slikovna preiskava deformacije miokarda s sledenjem ultrazvočnega vzorca (ang. speckle tracking imaging-STI) je novejša metoda v ehokardiografiji, ki omogoča vpogled v mehaniko delovanja srčne mišice in se vse pogosteje uporablja pri vsakdanjem kliničnem delu. S to metodo se je uveljavil tudi nov globalni kazalec deformacije levega prekata v longitudinalni smeri (angl. global longitudinal strain-GLS), ki se je izkazal kot bolj občutljiv kazalec za odkrivanje zgodnje okvare miokarda kot klasični ehokardiografski kazalci sistolične funkcije. Kazalci deformacije imajo tako diagnostično kot prognostično vrednost pri številnih bolezenskih stanjih. Značilne spremembe, ki jih lahko zaznamo s STI pri ishemični bolezni srca so znižanje deformacije v sistoli, raztezanje miokarda v zgodnji sistoli in skrajšanje miokarda po koncu sistole. Metoda STI nam je v pomoč pri odkrivanju zgodnje okvare sistolične funkcije pri bolnikih s hipertrofijo miokarda in pri razlikovanju vzrokov hipertrofij. S STI lahko prepoznamo subklinično okvaro miokarda po kemoterapiji, zato ji dajejo evropska priporočila prednost pred klasičnimi ehokardiografskimi kazalci pri nadaljnjem kliničnem odločanju. Pri asimptomatičnih bolnikih z zmerno do hudo boleznijo srčnih zaklopk znižane vrednosti GLS kažejo na prikrito okvaro miokarda in napovedujejo večje tveganje za po-operativne zaplete. Pri bolnikih z miokarditisom s STI zaznamo znižane vrednosti segmentne deformacije in odražajo fokalno prizadetost levega prekata. Prav tako pa kazalniki deformacije miokarda tudi dobro napovedujejo uspešnost zdravljenja pri bolnikih z resinhronizacijskim spodbujevalnikom. V prispevku želimo predstaviti osnove analizo GLS po posameznih korakih, ki veljajo ne glede na vrsto ultrazvočnega aparata ali programske opreme, ter predstaviti primere uporabe STI pri posameznih bolezenskih stanjih, za katere obstaja največ dokazov klinične uporabnosti.