Dejavniki stresa med študenti
Neljubi sopotnik današnjega načina življenja je nedvomno stres, ki je neizogiben pojav uveljavitveno usmerjene družbe, kamor lahko uvrstimo tudi populacijo študentov. Študenti morajo izpolnjevati zahteve iz okolja, hkrati pa se soočajo z lastnimi sposobnostmi in interesi. Znaki stresa se lahko izraž...
Main Authors: | , , |
---|---|
Format: | Article |
Language: | English |
Published: |
Nurses and Midwives Association of Slovenia
2007-09-01
|
Series: | Obzornik zdravstvene nege |
Online Access: | https://obzornik.zbornica-zveza.si/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/2628 |
id |
doaj-8e53586983fc4bca9fd9c47e2d10b321 |
---|---|
record_format |
Article |
spelling |
doaj-8e53586983fc4bca9fd9c47e2d10b3212020-11-25T02:15:03ZengNurses and Midwives Association of SloveniaObzornik zdravstvene nege1318-29512350-45952007-09-01412/3Dejavniki stresa med študentiLidija BašaMojca JevšnikBarbara DomajnkoNeljubi sopotnik današnjega načina življenja je nedvomno stres, ki je neizogiben pojav uveljavitveno usmerjene družbe, kamor lahko uvrstimo tudi populacijo študentov. Študenti morajo izpolnjevati zahteve iz okolja, hkrati pa se soočajo z lastnimi sposobnostmi in interesi. Znaki stresa se lahko izražajo na različne načine in lahko vodijo do resnih zdravstvenih zapletov. Z namenom, da bi ugotovili dejavnike stresa med študenti, smo na Visoki šoli za zdravstvo v Ljubljani izvedli študijo, s katero smo dobili preliminarni vpogled v obravnavano problematiko. V kvantitativnem delu raziskave je sodeloval 101 študent. Po razdelitvi izjav v štiri kategorije, predstavijo dejavnike stresa naslednje vrednosti: 24,2 % intrapersonalne, 18,7 % interpersonalne, 40,9 % šola/služba, 16,2 % širše okolje. Najpogosteje zabeleženi dejavniki stresa ne glede na kategorijo so: šola (21,8 %), izpiti (7,4 %), preobremenjenost v šoli ali na delovnem mestu (7,0 %), družinske težave (6,7 %), hiter tempo življenja (5,3 %), finance (5,1 %), prepiri z bližnjimi (4,6 %), zgodnje vstajanje in težave s partnerjem (3,9 %). Tekstovno gradivo za kvalitativno analizo smo pridobili iz petih delno strukturiranih intervjujev. Prepoznane so bile tri kategorije: stresorji, znaki in način reagiranja. Znotraj kategorij so bile prepoznane še posamezne dimenzije. Kot ključno ugotovitev bi lahko navedli, da stresa v kateri koli njegovi teoretični komponenti ni mogoče raziskovati ločeno od konteksta pojavitve in doživljanja. Rezultati so večplastni in poglabljajo problematiko stresa med študenti z doživljajskega zornega kota. Prispevek želi opozoriti na prisotnost različnih dejavnikov stresa med populacijo študentov in vodi k razmišljanju o rešitvah za zmanjšanje in obvladovanje težav, s katerimi se srečuje obravnavana populacija.https://obzornik.zbornica-zveza.si/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/2628 |
collection |
DOAJ |
language |
English |
format |
Article |
sources |
DOAJ |
author |
Lidija Baša Mojca Jevšnik Barbara Domajnko |
spellingShingle |
Lidija Baša Mojca Jevšnik Barbara Domajnko Dejavniki stresa med študenti Obzornik zdravstvene nege |
author_facet |
Lidija Baša Mojca Jevšnik Barbara Domajnko |
author_sort |
Lidija Baša |
title |
Dejavniki stresa med študenti |
title_short |
Dejavniki stresa med študenti |
title_full |
Dejavniki stresa med študenti |
title_fullStr |
Dejavniki stresa med študenti |
title_full_unstemmed |
Dejavniki stresa med študenti |
title_sort |
dejavniki stresa med študenti |
publisher |
Nurses and Midwives Association of Slovenia |
series |
Obzornik zdravstvene nege |
issn |
1318-2951 2350-4595 |
publishDate |
2007-09-01 |
description |
Neljubi sopotnik današnjega načina življenja je nedvomno stres, ki je neizogiben pojav uveljavitveno usmerjene družbe, kamor lahko uvrstimo tudi populacijo študentov. Študenti morajo izpolnjevati zahteve iz okolja, hkrati pa se soočajo z lastnimi sposobnostmi in interesi. Znaki stresa se lahko izražajo na različne načine in lahko vodijo do resnih zdravstvenih zapletov. Z namenom, da bi ugotovili dejavnike stresa med študenti, smo na Visoki šoli za zdravstvo v Ljubljani izvedli študijo, s katero smo dobili preliminarni vpogled v obravnavano problematiko.
V kvantitativnem delu raziskave je sodeloval 101 študent. Po razdelitvi izjav v štiri kategorije, predstavijo dejavnike stresa naslednje vrednosti: 24,2 % intrapersonalne, 18,7 % interpersonalne, 40,9 % šola/služba, 16,2 % širše okolje. Najpogosteje zabeleženi dejavniki stresa ne glede na kategorijo so: šola (21,8 %), izpiti (7,4 %), preobremenjenost v šoli ali na delovnem mestu (7,0 %), družinske težave (6,7 %), hiter tempo življenja (5,3 %), finance (5,1 %), prepiri z bližnjimi (4,6 %), zgodnje vstajanje in težave s partnerjem (3,9 %). Tekstovno gradivo za kvalitativno analizo smo pridobili iz petih delno strukturiranih intervjujev. Prepoznane so bile tri kategorije: stresorji, znaki in način reagiranja. Znotraj kategorij so bile prepoznane še posamezne dimenzije. Kot ključno ugotovitev bi lahko navedli, da stresa v kateri koli njegovi teoretični komponenti ni mogoče raziskovati ločeno od konteksta pojavitve in doživljanja. Rezultati so večplastni in poglabljajo problematiko stresa med študenti z doživljajskega zornega kota.
Prispevek želi opozoriti na prisotnost različnih dejavnikov stresa med populacijo študentov in vodi k razmišljanju o rešitvah za zmanjšanje in obvladovanje težav, s katerimi se srečuje obravnavana populacija. |
url |
https://obzornik.zbornica-zveza.si/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/2628 |
work_keys_str_mv |
AT lidijabasa dejavnikistresamedstudenti AT mojcajevsnik dejavnikistresamedstudenti AT barbaradomajnko dejavnikistresamedstudenti |
_version_ |
1724898093487357952 |