Dejavniki stresa med študenti

Neljubi sopotnik današnjega načina življenja je nedvomno stres, ki je neizogiben pojav uveljavitveno usmerjene družbe, kamor lahko uvrstimo tudi populacijo študentov. Študenti morajo izpolnjevati zahteve iz okolja, hkrati pa se soočajo z lastnimi sposobnostmi in interesi. Znaki stresa se lahko izraž...

Full description

Bibliographic Details
Main Authors: Lidija Baša, Mojca Jevšnik, Barbara Domajnko
Format: Article
Language:English
Published: Nurses and Midwives Association of Slovenia 2007-09-01
Series:Obzornik zdravstvene nege
Online Access:https://obzornik.zbornica-zveza.si/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/2628
id doaj-8e53586983fc4bca9fd9c47e2d10b321
record_format Article
spelling doaj-8e53586983fc4bca9fd9c47e2d10b3212020-11-25T02:15:03ZengNurses and Midwives Association of SloveniaObzornik zdravstvene nege1318-29512350-45952007-09-01412/3Dejavniki stresa med študentiLidija BašaMojca JevšnikBarbara DomajnkoNeljubi sopotnik današnjega načina življenja je nedvomno stres, ki je neizogiben pojav uveljavitveno usmerjene družbe, kamor lahko uvrstimo tudi populacijo študentov. Študenti morajo izpolnjevati zahteve iz okolja, hkrati pa se soočajo z lastnimi sposobnostmi in interesi. Znaki stresa se lahko izražajo na različne načine in lahko vodijo do resnih zdravstvenih zapletov. Z namenom, da bi ugotovili dejavnike stresa med študenti, smo na Visoki šoli za zdravstvo v Ljubljani izvedli študijo, s katero smo dobili preliminarni vpogled v obravnavano problematiko. V kvantitativnem delu raziskave je sodeloval 101 študent. Po razdelitvi izjav v štiri kategorije, predstavijo dejavnike stresa naslednje vrednosti: 24,2 % intrapersonalne, 18,7 % interpersonalne, 40,9 % šola/služba, 16,2 % širše okolje. Najpogosteje zabeleženi dejavniki stresa ne glede na kategorijo so: šola (21,8 %), izpiti (7,4 %), preobremenjenost v šoli ali na delovnem mestu (7,0 %), družinske težave (6,7 %), hiter tempo življenja (5,3 %), finance (5,1 %), prepiri z bližnjimi (4,6 %), zgodnje vstajanje in težave s partnerjem (3,9 %). Tekstovno gradivo za kvalitativno analizo smo pridobili iz petih delno strukturiranih intervjujev. Prepoznane so bile tri kategorije: stresorji, znaki in način reagiranja. Znotraj kategorij so bile prepoznane še posamezne dimenzije. Kot ključno ugotovitev bi lahko navedli, da stresa v kateri koli njegovi teoretični komponenti ni mogoče raziskovati ločeno od konteksta pojavitve in doživljanja. Rezultati so večplastni in poglabljajo problematiko stresa med študenti z doživljajskega zornega kota. Prispevek želi opozoriti na prisotnost različnih dejavnikov stresa med populacijo študentov in vodi k razmišljanju o rešitvah za zmanjšanje in obvladovanje težav, s katerimi se srečuje obravnavana populacija.https://obzornik.zbornica-zveza.si/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/2628
collection DOAJ
language English
format Article
sources DOAJ
author Lidija Baša
Mojca Jevšnik
Barbara Domajnko
spellingShingle Lidija Baša
Mojca Jevšnik
Barbara Domajnko
Dejavniki stresa med študenti
Obzornik zdravstvene nege
author_facet Lidija Baša
Mojca Jevšnik
Barbara Domajnko
author_sort Lidija Baša
title Dejavniki stresa med študenti
title_short Dejavniki stresa med študenti
title_full Dejavniki stresa med študenti
title_fullStr Dejavniki stresa med študenti
title_full_unstemmed Dejavniki stresa med študenti
title_sort dejavniki stresa med študenti
publisher Nurses and Midwives Association of Slovenia
series Obzornik zdravstvene nege
issn 1318-2951
2350-4595
publishDate 2007-09-01
description Neljubi sopotnik današnjega načina življenja je nedvomno stres, ki je neizogiben pojav uveljavitveno usmerjene družbe, kamor lahko uvrstimo tudi populacijo študentov. Študenti morajo izpolnjevati zahteve iz okolja, hkrati pa se soočajo z lastnimi sposobnostmi in interesi. Znaki stresa se lahko izražajo na različne načine in lahko vodijo do resnih zdravstvenih zapletov. Z namenom, da bi ugotovili dejavnike stresa med študenti, smo na Visoki šoli za zdravstvo v Ljubljani izvedli študijo, s katero smo dobili preliminarni vpogled v obravnavano problematiko. V kvantitativnem delu raziskave je sodeloval 101 študent. Po razdelitvi izjav v štiri kategorije, predstavijo dejavnike stresa naslednje vrednosti: 24,2 % intrapersonalne, 18,7 % interpersonalne, 40,9 % šola/služba, 16,2 % širše okolje. Najpogosteje zabeleženi dejavniki stresa ne glede na kategorijo so: šola (21,8 %), izpiti (7,4 %), preobremenjenost v šoli ali na delovnem mestu (7,0 %), družinske težave (6,7 %), hiter tempo življenja (5,3 %), finance (5,1 %), prepiri z bližnjimi (4,6 %), zgodnje vstajanje in težave s partnerjem (3,9 %). Tekstovno gradivo za kvalitativno analizo smo pridobili iz petih delno strukturiranih intervjujev. Prepoznane so bile tri kategorije: stresorji, znaki in način reagiranja. Znotraj kategorij so bile prepoznane še posamezne dimenzije. Kot ključno ugotovitev bi lahko navedli, da stresa v kateri koli njegovi teoretični komponenti ni mogoče raziskovati ločeno od konteksta pojavitve in doživljanja. Rezultati so večplastni in poglabljajo problematiko stresa med študenti z doživljajskega zornega kota. Prispevek želi opozoriti na prisotnost različnih dejavnikov stresa med populacijo študentov in vodi k razmišljanju o rešitvah za zmanjšanje in obvladovanje težav, s katerimi se srečuje obravnavana populacija.
url https://obzornik.zbornica-zveza.si/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/2628
work_keys_str_mv AT lidijabasa dejavnikistresamedstudenti
AT mojcajevsnik dejavnikistresamedstudenti
AT barbaradomajnko dejavnikistresamedstudenti
_version_ 1724898093487357952