Prešernova vloga pri formiranju sonetnega venca kot pesniške oblike
Študija obravnava Prešernov ustvarjalni prispevek k vzpostavitvi sonetnega venca kot forme: čeprav je slovenski romantik uporabil pravila Sienske akademije, je sonetni venec l. 1833 še dodatno obagatil z akrostihom, predvsem pa je prvi pesnik v zgodovini svetovne lirike, ki je to igrivo in manierist...
Main Author: | |
---|---|
Format: | Article |
Language: | English |
Published: |
Slavistično društvo Slovenije
2003-04-01
|
Series: | Slavistična Revija |
Subjects: | |
Online Access: | https://srl.si/ojs/srl/article/view/1872 |
Summary: | Študija obravnava Prešernov ustvarjalni prispevek k vzpostavitvi sonetnega venca kot forme: čeprav je slovenski romantik uporabil pravila Sienske akademije, je sonetni venec l. 1833 še dodatno obagatil z akrostihom, predvsem pa je prvi pesnik v zgodovini svetovne lirike, ki je to igrivo in manieristično formo družabnega dvorskega pesnikovanja napolnil s čustvenim žarom in resničnim pesniškim spopročilom. Ruski prevod Prešernovega Sonetnega venca, delo Fedorja E. Korša (1889), je sprožil val sonetnih vencev v ruski poeziji: pisali so jih največji ruski pesniki tega obdboja, med drugimi Valerij Brjusov in Vjačeslav Ivanov. Navdušenje nad to formo se je nato preneslo tudi v druge nacionalne književnosti. Mednarodni razcvet sonetnih vencev v 19. in 20. stoletju torej precej dolguje vélikemu pesniku malega naroda - Francetu Prešernu. |
---|---|
ISSN: | 0350-6894 1855-7570 |