O problematiki prevajanja Aristotela: o nekaterih značilnih izrazoslovnih in filozofskih odprtih vprašanjih
Prevajanje klasičnih del grške filozofije v moderne jezike je v marsičem neprimerljivo s prevajanjem del, ki so napisana v modernih evropskih jezikih. Zato v prvem delu najprej obravnavam Vicovo teorijo jezika v 'Principih nove znanosti', nato pa Heideggrovo teorijo prevajanja, ki se sooč...
| Main Author: | |
|---|---|
| Format: | Article |
| Language: | ell |
| Published: |
Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Ljubljana University Press, Faculty of Arts)
2002-12-01
|
| Series: | Keria: Studia Latina et Graeca |
| Subjects: | |
| Online Access: | https://revije.ff.uni-lj.si/keria/article/view/4503 |
| Summary: | Prevajanje klasičnih del grške filozofije v moderne jezike je v marsičem neprimerljivo s prevajanjem del, ki so napisana v modernih evropskih jezikih. Zato v prvem delu najprej obravnavam Vicovo teorijo jezika v 'Principih nove znanosti', nato pa Heideggrovo teorijo prevajanja, ki se sooča z dejstvom neprevedljivosti temeljnih filozofskih besed. V drugem delu podajam kratko fenomenologijo prevajanja nekaterih - osmih - temeljnih besed Aristotelove Metafizike, in sicer: kategorija, bit in bivajoče, tò hypokeímenon - subjekt, idéa/eîdos - pralik/oblika, choristón - bivajoče po sebi, tò tí ên eînai - bistvenost, lógos in akcidenca - symbebekós. Prevajanje temeljnih filozofskih del je tudi vedno iskanje jezikovnih možnosti lastnega jezika.
|
|---|---|
| ISSN: | 1580-0261 2350-4234 |