Spremembe fizikalnih lastnosti hrastovega lesa iz zgodovinskih konstrukcij v življenjski dobi

Raziskali smo fizikalne lastnosti hrastovega lesa (Quercus sp.), pri katerem je od poseka minilo od 4 do 512 let in smo ga razdelili v stoletne starostne skupine 100-600. Mlajši les smo pridobili ob poseku dreves, starejši les pa iz zgodovinskih konstrukcij v Sloveniji. Izbrani les smo najprej dendr...

Full description

Bibliographic Details
Main Authors: Aleš Straže, Matjaž Dremelj, Ervin Žveplan, Katarina Čufar
Format: Article
Language:English
Published: University of Ljubljana, Biotechnical Faculty 2018-06-01
Series:Les
Subjects:
les
Online Access:http://www.les-wood.si/index.php/leswood/article/view/27
id doaj-67a6af1826064c6d91a8d9888e6ca725
record_format Article
spelling doaj-67a6af1826064c6d91a8d9888e6ca7252021-02-16T23:32:43ZengUniversity of Ljubljana, Biotechnical FacultyLes0024-10672590-99322018-06-0167151410.26614/les-wood.2018.v67n01a0127Spremembe fizikalnih lastnosti hrastovega lesa iz zgodovinskih konstrukcij v življenjski dobiAleš StražeMatjaž DremeljErvin ŽveplanKatarina ČufarRaziskali smo fizikalne lastnosti hrastovega lesa (Quercus sp.), pri katerem je od poseka minilo od 4 do 512 let in smo ga razdelili v stoletne starostne skupine 100-600. Mlajši les smo pridobili ob poseku dreves, starejši les pa iz zgodovinskih konstrukcij v Sloveniji. Izbrani les smo najprej dendrokronološko datirali, izdelali normirane vzorce za analize ter določili gostoto, barvo, dimenzijsko stabilnost in sorpcijske lastnosti. Vizualno in v CIELab barvnem prostoru smo ugotovili, da je barva jedrovine s starostjo postala temnejša. Pri starem hrastovem lesu smo ugotovili tudi manjšo higroskopnost in izboljšano dimenzijsko stabilnost, zlasti v tangencialni smeri, ter manjšo prečno krčitveno anizotropijo. Gostota hrastovega lesa se s staranjem ni spremenila, odvisna pa je bila od širine branik (naraščala je z večanjem deleža kasnega lesa). Rezultati nakazujejo, da na dimenzijsko stabilnost in higroskopnost poleg procesov staranja verjetno vpliva tudi mesto vgradnje in klimatska nihanja tekom uporabe lesa.http://www.les-wood.si/index.php/leswood/article/view/27leshrast (quercus sp.)staranjebarvahigroskopnostdimenzijska stabilnostsorpcija
collection DOAJ
language English
format Article
sources DOAJ
author Aleš Straže
Matjaž Dremelj
Ervin Žveplan
Katarina Čufar
spellingShingle Aleš Straže
Matjaž Dremelj
Ervin Žveplan
Katarina Čufar
Spremembe fizikalnih lastnosti hrastovega lesa iz zgodovinskih konstrukcij v življenjski dobi
Les
les
hrast (quercus sp.)
staranje
barva
higroskopnost
dimenzijska stabilnost
sorpcija
author_facet Aleš Straže
Matjaž Dremelj
Ervin Žveplan
Katarina Čufar
author_sort Aleš Straže
title Spremembe fizikalnih lastnosti hrastovega lesa iz zgodovinskih konstrukcij v življenjski dobi
title_short Spremembe fizikalnih lastnosti hrastovega lesa iz zgodovinskih konstrukcij v življenjski dobi
title_full Spremembe fizikalnih lastnosti hrastovega lesa iz zgodovinskih konstrukcij v življenjski dobi
title_fullStr Spremembe fizikalnih lastnosti hrastovega lesa iz zgodovinskih konstrukcij v življenjski dobi
title_full_unstemmed Spremembe fizikalnih lastnosti hrastovega lesa iz zgodovinskih konstrukcij v življenjski dobi
title_sort spremembe fizikalnih lastnosti hrastovega lesa iz zgodovinskih konstrukcij v življenjski dobi
publisher University of Ljubljana, Biotechnical Faculty
series Les
issn 0024-1067
2590-9932
publishDate 2018-06-01
description Raziskali smo fizikalne lastnosti hrastovega lesa (Quercus sp.), pri katerem je od poseka minilo od 4 do 512 let in smo ga razdelili v stoletne starostne skupine 100-600. Mlajši les smo pridobili ob poseku dreves, starejši les pa iz zgodovinskih konstrukcij v Sloveniji. Izbrani les smo najprej dendrokronološko datirali, izdelali normirane vzorce za analize ter določili gostoto, barvo, dimenzijsko stabilnost in sorpcijske lastnosti. Vizualno in v CIELab barvnem prostoru smo ugotovili, da je barva jedrovine s starostjo postala temnejša. Pri starem hrastovem lesu smo ugotovili tudi manjšo higroskopnost in izboljšano dimenzijsko stabilnost, zlasti v tangencialni smeri, ter manjšo prečno krčitveno anizotropijo. Gostota hrastovega lesa se s staranjem ni spremenila, odvisna pa je bila od širine branik (naraščala je z večanjem deleža kasnega lesa). Rezultati nakazujejo, da na dimenzijsko stabilnost in higroskopnost poleg procesov staranja verjetno vpliva tudi mesto vgradnje in klimatska nihanja tekom uporabe lesa.
topic les
hrast (quercus sp.)
staranje
barva
higroskopnost
dimenzijska stabilnost
sorpcija
url http://www.les-wood.si/index.php/leswood/article/view/27
work_keys_str_mv AT alesstraze spremembefizikalnihlastnostihrastovegalesaizzgodovinskihkonstrukcijvzivljenjskidobi
AT matjazdremelj spremembefizikalnihlastnostihrastovegalesaizzgodovinskihkonstrukcijvzivljenjskidobi
AT ervinzveplan spremembefizikalnihlastnostihrastovegalesaizzgodovinskihkonstrukcijvzivljenjskidobi
AT katarinacufar spremembefizikalnihlastnostihrastovegalesaizzgodovinskihkonstrukcijvzivljenjskidobi
_version_ 1724266014175133696