Večsmernost začetkov slovenske operne ustvarjalnosti
Članek obravnava operno uprizarjanje na Slovenskem na prelomu iz 18. v 19. stoletje, pri čemer se osredotoča na delo F. B. Dusíka in tri operna dela, za katera lahko ob upoštevanju novih dejstev trdimo, da jih je napisal v času svojega bivanja v Ljubljani: Sultan Wampum, Eugen der zweyte oder Der He...
Main Author: | |
---|---|
Format: | Article |
Language: | deu |
Published: |
Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Ljubljana University Press, Faculty of Arts)
2007-12-01
|
Series: | Muzikološki Zbornik |
Subjects: | |
Online Access: | https://193.2.70.196/MuzikoloskiZbornik/article/view/5461 |
id |
doaj-59a14bbd75514c608acce980db247790 |
---|---|
record_format |
Article |
spelling |
doaj-59a14bbd75514c608acce980db2477902021-03-02T01:35:57ZdeuZnanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Ljubljana University Press, Faculty of Arts)Muzikološki Zbornik0580-373X2350-42422007-12-01432Večsmernost začetkov slovenske operne ustvarjalnostiMatjaž BarboČlanek obravnava operno uprizarjanje na Slovenskem na prelomu iz 18. v 19. stoletje, pri čemer se osredotoča na delo F. B. Dusíka in tri operna dela, za katera lahko ob upoštevanju novih dejstev trdimo, da jih je napisal v času svojega bivanja v Ljubljani: Sultan Wampum, Eugen der zweyte oder Der Held unserer Zeit in Die Lederers Tochter oder Der weibliche Kadet. V Ljubljani so bila dela tudi izvedena. Četudi so zvrstno označena kot opere, so bila po zasnovi morda bližje singspielom z govorjenim dialogom. Tako bi se na prvi pogled zdelo, da ob hkratnem vse bolj rednem gostovanju nemških opernih impresarijev, ki od zadnjega desetletja 18. stoletja naprej povsem zasenčijo sicer prej običajnejše italijanske družbe, sodijo v krog vse izrazitejšega vključevanja nacionalnega momenta. Vendarle podobnost s farso, ki se ji Dusík pozneje rad posveča, prej opozarja na splošni estetski zasuk časa. Tako tudi ta dela opozarjajo na presenetljivo kontinuiranost uprizarjanja opernih del ter redno sodelovanje domačih glasbenikov pri tem, kar oblikuje podobo bogate glasbeno-gledališke produkcije tega obdobja na Slovenskem.https://193.2.70.196/MuzikoloskiZbornik/article/view/5461slovenska operasingspielnacionalna zavestFranz Benedikt Dusík |
collection |
DOAJ |
language |
deu |
format |
Article |
sources |
DOAJ |
author |
Matjaž Barbo |
spellingShingle |
Matjaž Barbo Večsmernost začetkov slovenske operne ustvarjalnosti Muzikološki Zbornik slovenska opera singspiel nacionalna zavest Franz Benedikt Dusík |
author_facet |
Matjaž Barbo |
author_sort |
Matjaž Barbo |
title |
Večsmernost začetkov slovenske operne ustvarjalnosti |
title_short |
Večsmernost začetkov slovenske operne ustvarjalnosti |
title_full |
Večsmernost začetkov slovenske operne ustvarjalnosti |
title_fullStr |
Večsmernost začetkov slovenske operne ustvarjalnosti |
title_full_unstemmed |
Večsmernost začetkov slovenske operne ustvarjalnosti |
title_sort |
večsmernost začetkov slovenske operne ustvarjalnosti |
publisher |
Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Ljubljana University Press, Faculty of Arts) |
series |
Muzikološki Zbornik |
issn |
0580-373X 2350-4242 |
publishDate |
2007-12-01 |
description |
Članek obravnava operno uprizarjanje na Slovenskem na prelomu iz 18. v 19. stoletje, pri čemer se osredotoča na delo F. B. Dusíka in tri operna dela, za katera lahko ob upoštevanju novih dejstev trdimo, da jih je napisal v času svojega bivanja v Ljubljani: Sultan Wampum, Eugen der zweyte oder Der Held unserer Zeit in Die Lederers Tochter oder Der weibliche Kadet. V Ljubljani so bila dela tudi izvedena. Četudi so zvrstno označena kot opere, so bila po zasnovi morda bližje singspielom z govorjenim dialogom. Tako bi se na prvi pogled zdelo, da ob hkratnem vse bolj rednem gostovanju nemških opernih impresarijev, ki od zadnjega desetletja 18. stoletja naprej povsem zasenčijo sicer prej običajnejše italijanske družbe, sodijo v krog vse izrazitejšega vključevanja nacionalnega momenta. Vendarle podobnost s farso, ki se ji Dusík pozneje rad posveča, prej opozarja na splošni estetski zasuk časa. Tako tudi ta dela opozarjajo na presenetljivo kontinuiranost uprizarjanja opernih del ter redno sodelovanje domačih glasbenikov pri tem, kar oblikuje podobo bogate glasbeno-gledališke produkcije tega obdobja na Slovenskem. |
topic |
slovenska opera singspiel nacionalna zavest Franz Benedikt Dusík |
url |
https://193.2.70.196/MuzikoloskiZbornik/article/view/5461 |
work_keys_str_mv |
AT matjazbarbo vecsmernostzacetkovslovenskeoperneustvarjalnosti |
_version_ |
1724244762571046912 |