Slovenski pesniški jezik z vidika jezikovnega načrtovanja do l. 1848
Slovenski pesniški jezik in korpus pesniških besedil v 1. polovici 19. stoletja nimata samo avtonomne kulturne vrednosti, ampak sta zametek jezikovne polnofunkcionalnosti in celovitosti besedilnega korpusa, hkrati pa motivacija za preseganje diglosijske situacije. V tem okviru imata posebno vlogo zl...
| Main Author: | |
|---|---|
| Format: | Article |
| Language: | English |
| Published: |
Slavistično društvo Slovenije
1998-03-01
|
| Series: | Slavistična Revija |
| Subjects: | |
| Online Access: | https://srl.si/ojs/srl/article/view/2108 |
| Summary: | Slovenski pesniški jezik in korpus pesniških besedil v 1. polovici 19. stoletja nimata samo avtonomne kulturne vrednosti, ampak sta zametek jezikovne polnofunkcionalnosti in celovitosti besedilnega korpusa, hkrati pa motivacija za preseganje diglosijske situacije. V tem okviru imata posebno vlogo zlasti Kranjska čbelica s Prešernovim pesniškim opusom, ki je bila jezikovnonačrtovalno kratkoročneje manj uspešna, in Bleiweisove Kmetijske in rokodelske novice (s Koseskim kot najbolj izpostavljenim pesnikom), ki so bile tozadevno uspešnejše. Pojasnjeni so nekateri razlogi za to ( z današnjega kanoničnega vrednostnega stališča) naviezno protislovno vlogo. |
|---|---|
| ISSN: | 0350-6894 1855-7570 |