Se odrasli lahko nehamo izobraževati? Vključevanje Slovencev v izobraževanje in primerjava z Evropo
Vsezivljenjsko ucenje je ze nekaj casa aktualna tema- pri nas, v preostali Evropi in tudi drugje po svetu. UCiti se zacnemo takoj po rojstvu. Hodimo v solo, si pridobimo poklic in ga zacnemo opravljati. Na tej tocki, bi nekoc lahko rekli, se lahko nehamo uCiti. Nekoc smo poklic, ki smo si ga pridobi...
Main Author: | |
---|---|
Format: | Article |
Language: | English |
Published: |
Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Ljubljana University Press, Faculty of Arts)
2005-12-01
|
Series: | AS: Andragoška Spoznanja |
Subjects: | |
Online Access: | https://revije.ff.uni-lj.si/AndragoskaSpoznanja/article/view/5830 |
Summary: | Vsezivljenjsko ucenje je ze nekaj casa aktualna tema- pri nas, v preostali Evropi in tudi drugje po svetu. UCiti se zacnemo takoj po rojstvu. Hodimo v solo, si pridobimo poklic in ga zacnemo opravljati. Na tej tocki, bi nekoc lahko rekli, se lahko nehamo uCiti. Nekoc smo poklic, ki smo si ga pridobili, celo zivljenje opravljali na enak naCin. Danes ni vee taka. Znanje hitro zastareva in ce zelimo ostati konkurencni na trgu dela, moramo svoje znanje ves cas obnavljati in dopolnjevati. Podatkov o tem, koliko smo se ljudje v svoji aktivni dobi se pripravljeni uCiti, je zelo malo. Nekaj odgovorov je dala Anketa o funkcionalni nepismenosti v 90. letih, ena prvih mednarodnih raziskav o temje Ad hoc modulo vsezivljenjskem ucenju. Koliko smo se pripravljeni uCiti za potrebe dela, ki ga opravljamo? Koliko za svojo lastno osebnostno rast? Smo za to znanje pripravljeni tudi placati ali se ucimo le, ce nam to placa kdo drug? Smo se pripravljeni uCiti med prostim casom ali samo med delovnim casom? Kako nasi delodajalci cenijo znanje, koliko so zan} pripravljeni placati in koliko delovnih ur v ta namen zrtvovati? Nas vedno bolj pereca brezposelnost vzpodbuja k ucenju? In koncno- zakaj se ze taka zgodaj nismo vee pripravljeni uciti? |
---|---|
ISSN: | 1318-5160 2350-4188 |