Sistematična preureditev mestnih ulic: prilagajanje podnebnim spremembam z večfunkcionalnimi podnebno odzivnimi uličnimi vrtovi

Uvedba zelene infrastrukture je uveljavljen pristop k blaženju učinkov toplotnih otokov in poplav na mestnih območjih, saj lahko vpliva na pomembno znižanje lokalne temperature v mestu in zmanjšanje nevarnosti poplav. V članku je ulična krajina prepoznana kot pomembno območje posegov za prilagajanje...

Full description

Bibliographic Details
Main Authors: Marie Therese Fallast, Sanela Pansinger, Gerald Krebs, Martin Moser, Andreas Zobl
Format: Article
Language:English
Published: Urbanistični inštitut RS 2021-06-01
Series:Urbani Izziv
Subjects:
Online Access: http://www.urbaniizziv.si/Portals/urbaniizziv/Clanki/2021/urbani-izziv-2021-32-01-04.pdf
id doaj-4670e76db576444cb4aef913a4c689c8
record_format Article
spelling doaj-4670e76db576444cb4aef913a4c689c82021-10-02T17:05:26ZengUrbanistični inštitut RSUrbani Izziv0353-64831855-83992021-06-01321405110.5379/urbani-izziv-2021-32-01-00403536483Sistematična preureditev mestnih ulic: prilagajanje podnebnim spremembam z večfunkcionalnimi podnebno odzivnimi uličnimi vrtoviMarie Therese Fallast0Sanela Pansinger1Gerald Krebs2Martin Moser3Andreas Zobl4 PLANUM Fallast & Partner GmbH, Gradec, Avstrija Adasca, Gradec, Avstrija University of Technology, Institute of Hydraulic Engineering and Water Resources Management, Gradec, Avstrija Quadratic GmbH, Gradec, Avstrija Quadratic GmbH, Gradec, Avstrija Uvedba zelene infrastrukture je uveljavljen pristop k blaženju učinkov toplotnih otokov in poplav na mestnih območjih, saj lahko vpliva na pomembno znižanje lokalne temperature v mestu in zmanjšanje nevarnosti poplav. V članku je ulična krajina prepoznana kot pomembno območje posegov za prilagajanje podnebnim spremembam, pri čemer ti posegi temeljijo na zeleni infrastrukturi, ki omogoča prijetnejše okolje za človekovo aktivnost in mobilnost v mestih, hkrati pa je pomemben blažilec toplote. Avtorji predlagajo rešitev, ki združuje nekatere ključne prvine, ki bi bile lahko podlaga vsem prihodnjim oblikovalskim posegom v javni prostor (ulično krajino), in spodbuja ureditev mestnega okolja, ki se resnično odziva na podnebne spremembe. Te prvine vključujejo omejitev neprepustnih površin samo na nujna območja, decentralizirano gospodarjenje z vodo na podlagi deževnih vrtov, nezahtevno vzdrževanje, estetske zasaditve, ki krepijo biotsko raznovrstnost, in senzorsko spremljanje parametrov toplotnega udobja za izboljšanje ukrepov. Rešitev vključuje uporabo poceni senzorjev za zbiranje podatkov o toplotnem udobju, na podlagi katerih se lahko določijo območja mestnih toplotnih otokov. Predlagano je tudi odločevalsko orodje, ki temelji na geografskem informacijskem sistemu (GIS) in zbira podatke, kot so temperatura, stopnja prekritosti površja in poplavno tveganje ter podatki, ki se nanašajo na lokacijo komunalne infrastrukture, promet in prostorsko ureditev. Opisana je poskusna uporaba predlagane metodologije v okviru trajnega projekta prilagoditve podnebnim spremembam, ki ga financira avstrijska vlada. http://www.urbaniizziv.si/Portals/urbaniizziv/Clanki/2021/urbani-izziv-2021-32-01-04.pdf javni prostorpodnebne spremembegospodarjenje s padavinsko vodoulično odvodnjavanjesenzorska tehnologija in digitalizacija
collection DOAJ
language English
format Article
sources DOAJ
author Marie Therese Fallast
Sanela Pansinger
Gerald Krebs
Martin Moser
Andreas Zobl
spellingShingle Marie Therese Fallast
Sanela Pansinger
Gerald Krebs
Martin Moser
Andreas Zobl
Sistematična preureditev mestnih ulic: prilagajanje podnebnim spremembam z večfunkcionalnimi podnebno odzivnimi uličnimi vrtovi
Urbani Izziv
javni prostor
podnebne spremembe
gospodarjenje s padavinsko vodo
ulično odvodnjavanje
senzorska tehnologija in digitalizacija
author_facet Marie Therese Fallast
Sanela Pansinger
Gerald Krebs
Martin Moser
Andreas Zobl
author_sort Marie Therese Fallast
title Sistematična preureditev mestnih ulic: prilagajanje podnebnim spremembam z večfunkcionalnimi podnebno odzivnimi uličnimi vrtovi
title_short Sistematična preureditev mestnih ulic: prilagajanje podnebnim spremembam z večfunkcionalnimi podnebno odzivnimi uličnimi vrtovi
title_full Sistematična preureditev mestnih ulic: prilagajanje podnebnim spremembam z večfunkcionalnimi podnebno odzivnimi uličnimi vrtovi
title_fullStr Sistematična preureditev mestnih ulic: prilagajanje podnebnim spremembam z večfunkcionalnimi podnebno odzivnimi uličnimi vrtovi
title_full_unstemmed Sistematična preureditev mestnih ulic: prilagajanje podnebnim spremembam z večfunkcionalnimi podnebno odzivnimi uličnimi vrtovi
title_sort sistematična preureditev mestnih ulic: prilagajanje podnebnim spremembam z večfunkcionalnimi podnebno odzivnimi uličnimi vrtovi
publisher Urbanistični inštitut RS
series Urbani Izziv
issn 0353-6483
1855-8399
publishDate 2021-06-01
description Uvedba zelene infrastrukture je uveljavljen pristop k blaženju učinkov toplotnih otokov in poplav na mestnih območjih, saj lahko vpliva na pomembno znižanje lokalne temperature v mestu in zmanjšanje nevarnosti poplav. V članku je ulična krajina prepoznana kot pomembno območje posegov za prilagajanje podnebnim spremembam, pri čemer ti posegi temeljijo na zeleni infrastrukturi, ki omogoča prijetnejše okolje za človekovo aktivnost in mobilnost v mestih, hkrati pa je pomemben blažilec toplote. Avtorji predlagajo rešitev, ki združuje nekatere ključne prvine, ki bi bile lahko podlaga vsem prihodnjim oblikovalskim posegom v javni prostor (ulično krajino), in spodbuja ureditev mestnega okolja, ki se resnično odziva na podnebne spremembe. Te prvine vključujejo omejitev neprepustnih površin samo na nujna območja, decentralizirano gospodarjenje z vodo na podlagi deževnih vrtov, nezahtevno vzdrževanje, estetske zasaditve, ki krepijo biotsko raznovrstnost, in senzorsko spremljanje parametrov toplotnega udobja za izboljšanje ukrepov. Rešitev vključuje uporabo poceni senzorjev za zbiranje podatkov o toplotnem udobju, na podlagi katerih se lahko določijo območja mestnih toplotnih otokov. Predlagano je tudi odločevalsko orodje, ki temelji na geografskem informacijskem sistemu (GIS) in zbira podatke, kot so temperatura, stopnja prekritosti površja in poplavno tveganje ter podatki, ki se nanašajo na lokacijo komunalne infrastrukture, promet in prostorsko ureditev. Opisana je poskusna uporaba predlagane metodologije v okviru trajnega projekta prilagoditve podnebnim spremembam, ki ga financira avstrijska vlada.
topic javni prostor
podnebne spremembe
gospodarjenje s padavinsko vodo
ulično odvodnjavanje
senzorska tehnologija in digitalizacija
url http://www.urbaniizziv.si/Portals/urbaniizziv/Clanki/2021/urbani-izziv-2021-32-01-04.pdf
work_keys_str_mv AT marietheresefallast sistematicnapreureditevmestnihulicprilagajanjepodnebnimspremembamzvecfunkcionalnimipodnebnoodzivnimiulicnimivrtovi
AT sanelapansinger sistematicnapreureditevmestnihulicprilagajanjepodnebnimspremembamzvecfunkcionalnimipodnebnoodzivnimiulicnimivrtovi
AT geraldkrebs sistematicnapreureditevmestnihulicprilagajanjepodnebnimspremembamzvecfunkcionalnimipodnebnoodzivnimiulicnimivrtovi
AT martinmoser sistematicnapreureditevmestnihulicprilagajanjepodnebnimspremembamzvecfunkcionalnimipodnebnoodzivnimiulicnimivrtovi
AT andreaszobl sistematicnapreureditevmestnihulicprilagajanjepodnebnimspremembamzvecfunkcionalnimipodnebnoodzivnimiulicnimivrtovi
_version_ 1716852111522660352