The Image of Zagreb as a Second Metropolis within Yugoslavia

Raziskava odpira pogled na dinamiko urbanega razvoja Zagreba kot metropole v socialistični dobi, kakor se kaže na izbranem široko dostopnem (v veliki meri turistično obeleženem) likovnem materialu, kot so razglednice in značke. Z analizo motivov, ki se v tovrstnem materialu pojavljajo kot najbolj re...

Full description

Bibliographic Details
Main Author: Ivana Podnar
Format: Article
Language:deu
Published: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Ljubljana University Press, Faculy of Arts) 2010-12-01
Series:Ars & Humanitas
Subjects:
Online Access:https://revije.ff.uni-lj.si/arshumanitas/article/view/315
id doaj-3453d8f651704e0bb27c6b9a6f9ae809
record_format Article
spelling doaj-3453d8f651704e0bb27c6b9a6f9ae8092021-03-02T09:31:27ZdeuZnanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Ljubljana University Press, Faculy of Arts)Ars & Humanitas1854-96322350-42182010-12-0141-220322910.4312/ars.4.1-2.203-229315The Image of Zagreb as a Second Metropolis within YugoslaviaIvana PodnarRaziskava odpira pogled na dinamiko urbanega razvoja Zagreba kot metropole v socialistični dobi, kakor se kaže na izbranem široko dostopnem (v veliki meri turistično obeleženem) likovnem materialu, kot so razglednice in značke. Z analizo motivov, ki se v tovrstnem materialu pojavljajo kot najbolj reprezentativne podobe Zagreba v določenih obdobjih, študija razkriva ideološke vidike, ki se skrivajo tako v izboru motivov kot v njihovi predstavitvi. V zgodnjem povojnem obdobju sta bila v Zagrebu realizirana dva velika urbanistična projekta: Ulica grada Vukovara, reprezentativni center pomembnih vladnih, administrativnih in kulturniških stavb, ter razstaviščni kompleks Zagrebškega velesejma, s katerim je bil storjen radikalen korak v širitvi mesta v južni smeri in izgradnji Novega Zagreba na desnem bregu Save. Ta dva revolucionarna projekta sta morala funkcionirati v okviru aktualnega političnega diskurza, hkrati pa je bilo potrebno sprejetje s strani najširše družbene sfere – delavskega razreda. Abstraktna arhitekturna govorica modernizma je bila za večji del te družbene sfere (ki je bila do nedavnega pretežno ruralnega značaja) težko sprejemljiva. Manjši del prebivalstva je imel drugačno socialno poreklo – to so bili meščani, ki so živeli v starem mestnem jedru. To je zanje predstavljalo »pravi« Zagreb, zato so bili do novonastalih urbanističnih projektov zadržani iz drugačnega razloga. Naloga široko zastavljene medijske kampanje je bila torej nove podobe Zagreba približati obema skupinama in vzpodbuditi proces prepoznavanja novih urbanističnih projektov kot njunega mesta – spodbujati identifikacijo prebivalcev s konceptom mesta, ki je vpeto v sodobne urbanistične tokove. Da bi uspešno implementirali nove simbolične podobe Zagreba v družbeno zavest meščanov, so njihovi snovalci uporabili preizkušene mehanizme medijske propagande. Prizadevali so si, da bi postale čim bolj vidne tudi za tiste, ki ne živijo v njihovi bližini. Hkrati so jih premišljeno povezovali z mestnimi znamenitostmi, ki so že bile vsesplošno sprejete kot ikonične, in to z namenom povzdigniti jih na isto raven oziroma jim dodeliti enako simbolično vrednost. Rezultat je bil indikativen izbor urbanih vedut, s katerimi so poskušali vizualizirati idejo Zagreba kot prestolnice ene od republik SFRJ – Zagreb, ki je urbano središče s pomembnimi spomeniki iz različnih zgodovinskih obdobij, od srednjega veka do najnovejše dobe, hkrati pa napredno evropsko mesto, ki v polni meri sledi sodobnim trendom arhitekturnega in urbanističnega razvoja. Z natančnim sledenjem upodobitev Zagreba na razglednicah in značkah v času socializma se vzpostavi zemljevid, ki jasno razkriva prioritete splošnega urbanističnega razvoja tako v velikem merilu kot v posameznih detajlih: od celih mestnih četrti, kot sta Zagrebški velesejem in Novi Zagreb, do enako indikativnih posamičnih interpolacij, kot sta stavba Ferimporta in nebotičnik na Ilici. Vsi ti projekti so imeli izjemno velik vpliv na družbeno okolje, saj so vnesli nova funkcionalna in estetska merila, obenem pa posredovali ideološke, politične in kulturne vrednote. Njihovo razširjanje v obliki razglednic in značk je funkcioniralo kot oblika tihe, vendar uspešne propagande nove vizualne in idejne podobe Zagreba kot metropole, ki zavestno gradi lastno identiteto.https://revije.ff.uni-lj.si/arshumanitas/article/view/315urbane ikoneurbanistični razvoj povojnega Zagrebamodernizem v arhitekturizagrebške vedute na razglednicahsimbolične podobe Zagreba na značkah
collection DOAJ
language deu
format Article
sources DOAJ
author Ivana Podnar
spellingShingle Ivana Podnar
The Image of Zagreb as a Second Metropolis within Yugoslavia
Ars & Humanitas
urbane ikone
urbanistični razvoj povojnega Zagreba
modernizem v arhitekturi
zagrebške vedute na razglednicah
simbolične podobe Zagreba na značkah
author_facet Ivana Podnar
author_sort Ivana Podnar
title The Image of Zagreb as a Second Metropolis within Yugoslavia
title_short The Image of Zagreb as a Second Metropolis within Yugoslavia
title_full The Image of Zagreb as a Second Metropolis within Yugoslavia
title_fullStr The Image of Zagreb as a Second Metropolis within Yugoslavia
title_full_unstemmed The Image of Zagreb as a Second Metropolis within Yugoslavia
title_sort image of zagreb as a second metropolis within yugoslavia
publisher Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Ljubljana University Press, Faculy of Arts)
series Ars & Humanitas
issn 1854-9632
2350-4218
publishDate 2010-12-01
description Raziskava odpira pogled na dinamiko urbanega razvoja Zagreba kot metropole v socialistični dobi, kakor se kaže na izbranem široko dostopnem (v veliki meri turistično obeleženem) likovnem materialu, kot so razglednice in značke. Z analizo motivov, ki se v tovrstnem materialu pojavljajo kot najbolj reprezentativne podobe Zagreba v določenih obdobjih, študija razkriva ideološke vidike, ki se skrivajo tako v izboru motivov kot v njihovi predstavitvi. V zgodnjem povojnem obdobju sta bila v Zagrebu realizirana dva velika urbanistična projekta: Ulica grada Vukovara, reprezentativni center pomembnih vladnih, administrativnih in kulturniških stavb, ter razstaviščni kompleks Zagrebškega velesejma, s katerim je bil storjen radikalen korak v širitvi mesta v južni smeri in izgradnji Novega Zagreba na desnem bregu Save. Ta dva revolucionarna projekta sta morala funkcionirati v okviru aktualnega političnega diskurza, hkrati pa je bilo potrebno sprejetje s strani najširše družbene sfere – delavskega razreda. Abstraktna arhitekturna govorica modernizma je bila za večji del te družbene sfere (ki je bila do nedavnega pretežno ruralnega značaja) težko sprejemljiva. Manjši del prebivalstva je imel drugačno socialno poreklo – to so bili meščani, ki so živeli v starem mestnem jedru. To je zanje predstavljalo »pravi« Zagreb, zato so bili do novonastalih urbanističnih projektov zadržani iz drugačnega razloga. Naloga široko zastavljene medijske kampanje je bila torej nove podobe Zagreba približati obema skupinama in vzpodbuditi proces prepoznavanja novih urbanističnih projektov kot njunega mesta – spodbujati identifikacijo prebivalcev s konceptom mesta, ki je vpeto v sodobne urbanistične tokove. Da bi uspešno implementirali nove simbolične podobe Zagreba v družbeno zavest meščanov, so njihovi snovalci uporabili preizkušene mehanizme medijske propagande. Prizadevali so si, da bi postale čim bolj vidne tudi za tiste, ki ne živijo v njihovi bližini. Hkrati so jih premišljeno povezovali z mestnimi znamenitostmi, ki so že bile vsesplošno sprejete kot ikonične, in to z namenom povzdigniti jih na isto raven oziroma jim dodeliti enako simbolično vrednost. Rezultat je bil indikativen izbor urbanih vedut, s katerimi so poskušali vizualizirati idejo Zagreba kot prestolnice ene od republik SFRJ – Zagreb, ki je urbano središče s pomembnimi spomeniki iz različnih zgodovinskih obdobij, od srednjega veka do najnovejše dobe, hkrati pa napredno evropsko mesto, ki v polni meri sledi sodobnim trendom arhitekturnega in urbanističnega razvoja. Z natančnim sledenjem upodobitev Zagreba na razglednicah in značkah v času socializma se vzpostavi zemljevid, ki jasno razkriva prioritete splošnega urbanističnega razvoja tako v velikem merilu kot v posameznih detajlih: od celih mestnih četrti, kot sta Zagrebški velesejem in Novi Zagreb, do enako indikativnih posamičnih interpolacij, kot sta stavba Ferimporta in nebotičnik na Ilici. Vsi ti projekti so imeli izjemno velik vpliv na družbeno okolje, saj so vnesli nova funkcionalna in estetska merila, obenem pa posredovali ideološke, politične in kulturne vrednote. Njihovo razširjanje v obliki razglednic in značk je funkcioniralo kot oblika tihe, vendar uspešne propagande nove vizualne in idejne podobe Zagreba kot metropole, ki zavestno gradi lastno identiteto.
topic urbane ikone
urbanistični razvoj povojnega Zagreba
modernizem v arhitekturi
zagrebške vedute na razglednicah
simbolične podobe Zagreba na značkah
url https://revije.ff.uni-lj.si/arshumanitas/article/view/315
work_keys_str_mv AT ivanapodnar theimageofzagrebasasecondmetropoliswithinyugoslavia
AT ivanapodnar imageofzagrebasasecondmetropoliswithinyugoslavia
_version_ 1724239254911975424