Mešana ustava (res publica mixta) pri Ciceronu
Članek je posvečen antični teoriji o mešani ustavi, zlasti pa Ciceronovi uporabi te ideje v Državi. Po interpretaciji, ki jo podaja avtor, je treba politične ideje Države razumeti v kontekstu Ciceronovega političnega položaja v času, ko je dialog nastal. V nasprotju z zelo razširjenim prepričanjem,...
| Main Author: | |
|---|---|
| Format: | Article |
| Language: | ell |
| Published: |
Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Ljubljana University Press, Faculty of Arts)
2009-12-01
|
| Series: | Keria: Studia Latina et Graeca |
| Subjects: | |
| Online Access: | https://revije.ff.uni-lj.si/keria/article/view/3900 |
| Summary: | Članek je posvečen antični teoriji o mešani ustavi, zlasti pa Ciceronovi uporabi te ideje v Državi. Po interpretaciji, ki jo podaja avtor, je treba politične ideje Države razumeti v kontekstu Ciceronovega političnega položaja v času, ko je dialog nastal. V nasprotju z zelo razširjenim prepričanjem, da je Državaizraz pro-pompejanskega monarhizma, je mogoče pokazati, da je Cicero v ideji o mešani ustavi videl predvsem sredstvo za ponovno vzpostavitev ravnotežja med konzuloma, senatom in komiciji. Sklepni del prispevka je posvečen kontroverzni tezi Aloisa Riklina, ki iz pregleda novoveške recepcije idej o mešani ustavi izpelje sklep, da paradigma delitve oblasti, ki je temelj sodobne predstavniške demokracije, izvira prav iz antične teorije o mešani ustavi. |
|---|---|
| ISSN: | 1580-0261 2350-4234 |