| Summary: | Raziskovalno vprašanje (RV): Skladno z industrijskim in splošnim družbenim razvojem se je razvijal
tudi menedžment. Pri menedžmentu gre za enoten pojem z dvema oprijemoma, to sta menedžment in
vodenje. Nastajali, dopolnjevali, nadgrajevali in spreminjali so se številni modeli tako menedžmenta
kot vodenja. Menedžment in vodenje sta različni funkciji, vendar je vodenje del menedžerske funkcije.
V preteklosti so menedžerji vodili z ukazovanjem in nadzorom, danes pa vodje vodijo s spreminjanjem
miselnosti. Vodje ustvarjajo vizijo, sprožajo spremembe, navdušujejo in motivirajo zaposlene,
menedžerji pa načrtujejo, organizirajo, vodijo in nadzorujejo. V prispevku bomo raziskali in poskušali
odgovoriti na vprašanje, kakšno vodenje zahtevajo spremenjene razmere dela in poslovanja v današnjem
globalnem svetu.
Namen: Prispevek ima namen strnjeno prikazati spremembe v odnosu menedžment in vodenje ter
odgovoriti na vprašanje, kakšno vodenje se priporoča po novi organizacijski paradigmi.
Metoda raziskovanja: S primerjalno analizo stališč in navedb številnih raziskovalcev menedžmenta in
vodenja bomo poskušali preveriti tezo, da je klasični menedžment z načrtovanjem, organiziranjem,
vodenjem in kontroliranjem preteklost ter da nove razmere dela in poslovanja zahtevajo menedžment s
spreminjanjem miselnosti ter poudarjanjem vloge in pomena vodenja z ustvarjanjem vizije, sprožanjem
sprememb, navduševanjem in motiviranjem zaposlenih.
Rezultati: Na podlagi rezultatov raziskave bomo poskušali predlagati model vodenja, ki ga zahtevajo
spremenjene razmere dela in poslovanja industrijskih ter drugih organizacij v 21. stoletju današnje
globalne družbe.
Organizacija: Industrijske in druge organizacije bi z uporabo predlaganega modela vodenja ustvarile
razmere za boljšo izrabo razpoložljivih, zlasti človeških virov, stimulirale zavzetost in navdušenje za
boljše delo svojih zaposlenih ter povečale konkurenčno prednost svojih organizacij.
Družba: Z uporabo predlagane zasnove vodenja po novi organizacijski paradigmi bi se industrijske in
druge organizacije lažje prilagajale spremenjenim razmeram današnje globalne družbe ter si tako
zagotavljale obstoj in uspešen razvoj v današnji in bodočih konkurenčnih razmerah dela in poslovanja.
Izvirnost: Predlagana zasnova vodenja je rezultat primerjalne analize stališč in predlogov vodenja
številnih raziskovalcev in praktikov ter sinteza tistih prvin vodenja, ki so primerne za vodenje v 21.
stoletju.
Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Rezultati te raziskave naj bi spodbudili nadaljnja raziskovanja
načinov in oblik vodenja, primernega za 21. stoletje.
|
|---|
