Verbalno in posredno nasilje v urgentni dejavnosti
Uvod: Namen raziskave je bil proučiti pojavnost verbalnega in drugih oblik posrednega nasilja na vzorcu zaposlenih v zdravstveni negi v urgentni dejavnosti, in sicer identificirati pogostost doživljanja, oblike nasilja, najpogostejše povzročitelje nasilja, zaznane vzroke ter demografske spremenljivk...
Main Authors: | , , |
---|---|
Format: | Article |
Language: | English |
Published: |
Nurses and Midwives Association of Slovenia
2014-06-01
|
Series: | Obzornik zdravstvene nege |
Subjects: | |
Online Access: | https://obzornik.zbornica-zveza.si/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/19 |
id |
doaj-2311460694614b8dbc64b71ad15204f5 |
---|---|
record_format |
Article |
spelling |
doaj-2311460694614b8dbc64b71ad15204f52020-11-24T23:30:58ZengNurses and Midwives Association of SloveniaObzornik zdravstvene nege1318-29512350-45952014-06-0148210.14528/snr.2014.48.2.1919Verbalno in posredno nasilje v urgentni dejavnostiKarmen Jerkič0Katarina Babnik1Igor Karnjuš2Splošna Bolnišnica »Franca Derganca«, Ulica padlih borcev 13A, 5290 Šempeter pri GoriciKatarina Babnik, univ. dipl. psih.; Univerza na Primorskem Fakulteta za vede o zdravju, Polje 42, 6310 IzolaUniverza na Primorskem Fakulteta za vede o zdravju, Polje 42, 6310 IzolaUvod: Namen raziskave je bil proučiti pojavnost verbalnega in drugih oblik posrednega nasilja na vzorcu zaposlenih v zdravstveni negi v urgentni dejavnosti, in sicer identificirati pogostost doživljanja, oblike nasilja, najpogostejše povzročitelje nasilja, zaznane vzroke ter demografske spremenljivke zaposlenih, ki nasilje na delovnem mestu zaznavajo pogosteje. Metode: Raziskava je bila opravljena na nenaključnem vzorcu zaposlenih v zdravstveni negi v urgentnih ambulantah primarne in sekundarne ravni zdravstvenega varstva (n = 62) v severnoprimorski regiji. Uporabljen je bil strukturirani vprašalnik, ki je vključeval 18 vprašanj. Podatki so bili obdelani s frekvencami, strukturnimi deleži in testom χ2. Rezultati: Dve tretjini udeležencev (46 izborov oz. 74,2 %) je že doživelo verbalno ali druge oblike posrednega nasilja na delovnem mestu, predvsem v obliki aktivnega neposrednega verbalnega nasilja s strani svojcev in pacientov. Najpogosteje zaznani razlogi nasilja so neustrezni, prenapolnjeni čakalni prostori (36 izborov). Tovrstno nasilje pogosteje zaznavajo zaposleni z daljšo delovno dobo (χ2 = 9,841, p = 0,003) ter starejši delavci (χ2 = 4,891, p = 0,041). Stopnja verbalnega in posrednega nasilja se je po oceni udeležencev z leti zmerno do opazno povečala. Diskusija in zaključek: Dobljeni rezultati so primerljivi z rezultati raziskav v tujini. Nadaljnje raziskave se morajo usmeriti v podrobnejšo fenomenološko izkušnjo doživljanja nasilja na delovnem mestu.https://obzornik.zbornica-zveza.si/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/19psihično nasiljezdravstvena negaurgentne ambulante |
collection |
DOAJ |
language |
English |
format |
Article |
sources |
DOAJ |
author |
Karmen Jerkič Katarina Babnik Igor Karnjuš |
spellingShingle |
Karmen Jerkič Katarina Babnik Igor Karnjuš Verbalno in posredno nasilje v urgentni dejavnosti Obzornik zdravstvene nege psihično nasilje zdravstvena nega urgentne ambulante |
author_facet |
Karmen Jerkič Katarina Babnik Igor Karnjuš |
author_sort |
Karmen Jerkič |
title |
Verbalno in posredno nasilje v urgentni dejavnosti |
title_short |
Verbalno in posredno nasilje v urgentni dejavnosti |
title_full |
Verbalno in posredno nasilje v urgentni dejavnosti |
title_fullStr |
Verbalno in posredno nasilje v urgentni dejavnosti |
title_full_unstemmed |
Verbalno in posredno nasilje v urgentni dejavnosti |
title_sort |
verbalno in posredno nasilje v urgentni dejavnosti |
publisher |
Nurses and Midwives Association of Slovenia |
series |
Obzornik zdravstvene nege |
issn |
1318-2951 2350-4595 |
publishDate |
2014-06-01 |
description |
Uvod: Namen raziskave je bil proučiti pojavnost verbalnega in drugih oblik posrednega nasilja na vzorcu zaposlenih v zdravstveni negi v urgentni dejavnosti, in sicer identificirati pogostost doživljanja, oblike nasilja, najpogostejše povzročitelje nasilja, zaznane vzroke ter demografske spremenljivke zaposlenih, ki nasilje na delovnem mestu zaznavajo pogosteje.
Metode: Raziskava je bila opravljena na nenaključnem vzorcu zaposlenih v zdravstveni negi v urgentnih ambulantah primarne in sekundarne ravni zdravstvenega varstva (n = 62) v severnoprimorski regiji. Uporabljen je bil strukturirani vprašalnik, ki je vključeval 18 vprašanj. Podatki so bili obdelani s frekvencami, strukturnimi deleži in testom χ2.
Rezultati: Dve tretjini udeležencev (46 izborov oz. 74,2 %) je že doživelo verbalno ali druge oblike posrednega nasilja na delovnem mestu, predvsem v obliki aktivnega neposrednega verbalnega nasilja s strani svojcev in pacientov. Najpogosteje zaznani razlogi nasilja so neustrezni, prenapolnjeni čakalni prostori (36 izborov). Tovrstno nasilje pogosteje zaznavajo zaposleni z daljšo delovno dobo (χ2 = 9,841, p = 0,003) ter starejši delavci (χ2 = 4,891, p = 0,041). Stopnja verbalnega in posrednega nasilja se je po oceni udeležencev z leti zmerno do opazno povečala.
Diskusija in zaključek: Dobljeni rezultati so primerljivi z rezultati raziskav v tujini. Nadaljnje raziskave se morajo usmeriti v podrobnejšo fenomenološko izkušnjo doživljanja nasilja na delovnem mestu. |
topic |
psihično nasilje zdravstvena nega urgentne ambulante |
url |
https://obzornik.zbornica-zveza.si/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/19 |
work_keys_str_mv |
AT karmenjerkic verbalnoinposrednonasiljevurgentnidejavnosti AT katarinababnik verbalnoinposrednonasiljevurgentnidejavnosti AT igorkarnjus verbalnoinposrednonasiljevurgentnidejavnosti |
_version_ |
1725539331823632384 |