Verbalno in posredno nasilje v urgentni dejavnosti

Uvod: Namen raziskave je bil proučiti pojavnost verbalnega in drugih oblik posrednega nasilja na vzorcu zaposlenih v zdravstveni negi v urgentni dejavnosti, in sicer identificirati pogostost doživljanja, oblike nasilja, najpogostejše povzročitelje nasilja, zaznane vzroke ter demografske spremenljivk...

Full description

Bibliographic Details
Main Authors: Karmen Jerkič, Katarina Babnik, Igor Karnjuš
Format: Article
Language:English
Published: Nurses and Midwives Association of Slovenia 2014-06-01
Series:Obzornik zdravstvene nege
Subjects:
Online Access:https://obzornik.zbornica-zveza.si/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/19
id doaj-2311460694614b8dbc64b71ad15204f5
record_format Article
spelling doaj-2311460694614b8dbc64b71ad15204f52020-11-24T23:30:58ZengNurses and Midwives Association of SloveniaObzornik zdravstvene nege1318-29512350-45952014-06-0148210.14528/snr.2014.48.2.1919Verbalno in posredno nasilje v urgentni dejavnostiKarmen Jerkič0Katarina Babnik1Igor Karnjuš2Splošna Bolnišnica »Franca Derganca«, Ulica padlih borcev 13A, 5290 Šempeter pri GoriciKatarina Babnik, univ. dipl. psih.; Univerza na Primorskem Fakulteta za vede o zdravju, Polje 42, 6310 IzolaUniverza na Primorskem Fakulteta za vede o zdravju, Polje 42, 6310 IzolaUvod: Namen raziskave je bil proučiti pojavnost verbalnega in drugih oblik posrednega nasilja na vzorcu zaposlenih v zdravstveni negi v urgentni dejavnosti, in sicer identificirati pogostost doživljanja, oblike nasilja, najpogostejše povzročitelje nasilja, zaznane vzroke ter demografske spremenljivke zaposlenih, ki nasilje na delovnem mestu zaznavajo pogosteje. Metode: Raziskava je bila opravljena na nenaključnem vzorcu zaposlenih v zdravstveni negi v urgentnih ambulantah primarne in sekundarne ravni zdravstvenega varstva (n = 62) v severnoprimorski regiji. Uporabljen je bil strukturirani vprašalnik, ki je vključeval 18 vprašanj. Podatki so bili obdelani s frekvencami, strukturnimi deleži in testom χ2. Rezultati: Dve tretjini udeležencev (46 izborov oz. 74,2 %) je že doživelo verbalno ali druge oblike posrednega nasilja na delovnem mestu, predvsem v obliki aktivnega neposrednega verbalnega nasilja s strani svojcev in pacientov. Najpogosteje zaznani razlogi nasilja so neustrezni, prenapolnjeni čakalni prostori (36 izborov). Tovrstno nasilje pogosteje zaznavajo zaposleni z daljšo delovno dobo (χ2 = 9,841, p = 0,003) ter starejši delavci (χ2 = 4,891, p = 0,041). Stopnja verbalnega in posrednega nasilja se je po oceni udeležencev z leti zmerno do opazno povečala. Diskusija in zaključek: Dobljeni rezultati so primerljivi z rezultati raziskav v tujini. Nadaljnje raziskave se morajo usmeriti v podrobnejšo fenomenološko izkušnjo doživljanja nasilja na delovnem mestu.https://obzornik.zbornica-zveza.si/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/19psihično nasiljezdravstvena negaurgentne ambulante
collection DOAJ
language English
format Article
sources DOAJ
author Karmen Jerkič
Katarina Babnik
Igor Karnjuš
spellingShingle Karmen Jerkič
Katarina Babnik
Igor Karnjuš
Verbalno in posredno nasilje v urgentni dejavnosti
Obzornik zdravstvene nege
psihično nasilje
zdravstvena nega
urgentne ambulante
author_facet Karmen Jerkič
Katarina Babnik
Igor Karnjuš
author_sort Karmen Jerkič
title Verbalno in posredno nasilje v urgentni dejavnosti
title_short Verbalno in posredno nasilje v urgentni dejavnosti
title_full Verbalno in posredno nasilje v urgentni dejavnosti
title_fullStr Verbalno in posredno nasilje v urgentni dejavnosti
title_full_unstemmed Verbalno in posredno nasilje v urgentni dejavnosti
title_sort verbalno in posredno nasilje v urgentni dejavnosti
publisher Nurses and Midwives Association of Slovenia
series Obzornik zdravstvene nege
issn 1318-2951
2350-4595
publishDate 2014-06-01
description Uvod: Namen raziskave je bil proučiti pojavnost verbalnega in drugih oblik posrednega nasilja na vzorcu zaposlenih v zdravstveni negi v urgentni dejavnosti, in sicer identificirati pogostost doživljanja, oblike nasilja, najpogostejše povzročitelje nasilja, zaznane vzroke ter demografske spremenljivke zaposlenih, ki nasilje na delovnem mestu zaznavajo pogosteje. Metode: Raziskava je bila opravljena na nenaključnem vzorcu zaposlenih v zdravstveni negi v urgentnih ambulantah primarne in sekundarne ravni zdravstvenega varstva (n = 62) v severnoprimorski regiji. Uporabljen je bil strukturirani vprašalnik, ki je vključeval 18 vprašanj. Podatki so bili obdelani s frekvencami, strukturnimi deleži in testom χ2. Rezultati: Dve tretjini udeležencev (46 izborov oz. 74,2 %) je že doživelo verbalno ali druge oblike posrednega nasilja na delovnem mestu, predvsem v obliki aktivnega neposrednega verbalnega nasilja s strani svojcev in pacientov. Najpogosteje zaznani razlogi nasilja so neustrezni, prenapolnjeni čakalni prostori (36 izborov). Tovrstno nasilje pogosteje zaznavajo zaposleni z daljšo delovno dobo (χ2 = 9,841, p = 0,003) ter starejši delavci (χ2 = 4,891, p = 0,041). Stopnja verbalnega in posrednega nasilja se je po oceni udeležencev z leti zmerno do opazno povečala. Diskusija in zaključek: Dobljeni rezultati so primerljivi z rezultati raziskav v tujini. Nadaljnje raziskave se morajo usmeriti v podrobnejšo fenomenološko izkušnjo doživljanja nasilja na delovnem mestu.
topic psihično nasilje
zdravstvena nega
urgentne ambulante
url https://obzornik.zbornica-zveza.si/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/19
work_keys_str_mv AT karmenjerkic verbalnoinposrednonasiljevurgentnidejavnosti
AT katarinababnik verbalnoinposrednonasiljevurgentnidejavnosti
AT igorkarnjus verbalnoinposrednonasiljevurgentnidejavnosti
_version_ 1725539331823632384